Jedro

Predlog za delegacijo ni dopusten, ker oseba, ki je v imenu pravne osebe vložila ta predlog, ni izkazala, da je zakoniti zastopnik ali pooblaščenec te pravne osebe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je po vršilcu dolžnosti direktorja M. K. dne 6. 1. 2010 zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji nepremičnine.

2. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom R 1/2010 z dne 9. 2. 2010 tožbo zavrglo. M. K., ki je navedel, da je vršilec dolžnosti direktorja tožeče stranke, namreč kljub pozivu ni predložil popolnega pooblastila tožeče stranke, ki bi vsebovalo navedbo, kdo je zakoniti zastopnik tožeče stranke ter ustrezen podpis in pečat, oziroma ni izkazal odobritev tožeče stranke za opravljeno pravdno dejanje.

3. Tožeča stranka je po M. K. vložila pritožbo in predlog, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije namesto Okrožnega sodišča na Ptuju in Višjega sodišča v Mariboru določi drugi stvarno pristojni sodišči za postopanje v tej zadevi. Predlog je utemeljen s trditvami, da navedeni dve sodišči v zvezi s tožečo stranko že 15 let sodita v nasprotju z Ustavo, zakonom, predpisi in sodno prakso ter kršita ustavne človekove pravice in temeljne svoboščine.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po 78. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zastopa pravno osebo njen zakoniti zastopnik. To je oseba, ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP lahko v pravdnem postopku vloži stranka, v njenem imenu pa zakoniti zastopnik. V imenu tožeče stranke je predlog vložil M. K., ki trdi, da je na podlagi sklepa skupščine tožeče stranke z dne 3. 11. 1996 vršilec dolžnosti direktorja.

6. Glede vprašanja, kdo je zastopnik pravne osebe, se upoštevajo predvsem podatki sodnega registra. Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz sodnega registra ne izhaja, da bi bil M. K. oseba, pooblaščena za zastopanje tožeče stranke. Pri tem ne more slediti trditvam navedenega domnevnega zastopnika v predlogu, da so vpisi v sodni register nezakoniti in sklicevanju na njegovo imenovanje za vršilca dolžnosti direktorja iz leta 1996. V sodnem registru je bilo v preteklem obdobju vpisanih več drugih zakonitih zastopnikov tožeče stranke, zadnji vpis direktorja je bil 22. 9. 2008. Presoji zakonitosti vpisov v sodnem registru je namenjen registrski postopek, presoji sklepov skupščine pa drugi sodni postopki, vendar domnevni zastopnik M. K. nobene sodne odločbe, ki bi potrjevala njegove trditve, ni predložil. Čeprav drži stališče, da so vpisi zastopnikov v sodni register deklaratorne narave, pa domnevni zastopnik niti ne navaja, da bi po zadnjem vpisu zakonitega zastopnika v sodni register prišlo pri tožeči stranki do kakšnih sprememb glede zakonitega zastopnika. Zato je lahko upošteven le podatek iz sodnega registra(1), da M. K. ni zakoniti zastopnik tožeče stranke. Ker je iz spisa razvidno, da tudi ni pooblaščenec tožeče stranke, ker ni predložil nobenega pooblastila, Vrhovno sodišče v skladu z določbami 78. do 81. člena ZPP ugotavlja, da predloga za delegacijo tožeče stranke ni vložil zakoniti zastopnik ali upravičeni pooblaščenec. Zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugih stvarno pristojnih sodišč zavrglo.

Op. št. (1): Tako A. Galič, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Prva knjiga, str. 344.