Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Ž., na seji senata 23. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. PR-351/05 z dne 2. 11. 2005 se ne sprejme.
Policijska postaja Maribor je pritožnici izdala plačilni nalog zaradi storitve prekrškov po osmem odstavku 59. člena in po štirinajstem odstavku 211. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1). Okrajno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožničino zahtevo za sodno varstvo in potrdilo izdan plačilni nalog.
Pritožnica zatrjuje nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo prava. Navaja, da v konkretnem primeru ne gre za hujšo kršitev oziroma prekršek, temveč za administrativni postopek vpisa namena uporabe vozila. Vozilo naj bi imelo vso potrebno opremo, gasilni aparat naj bi bil vseskozi v avtomobilu. Razlog za obravnavo prekrška naj bi bile osebne zadeve med policistom in voznikom. Pritožnica naj bi referentko na tehničnem pregledu vozila opozorila na vpis namena oziroma obliko karoserije, ta pa naj bi ji dala drugačna pojasnila. Izrečena kazen naj bi bila neupravičena.
Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.
Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo prava. Z navedbami, ki po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Očitek napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je v postopku pred Ustavnim sodiščem relevanten le, če hkrati pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Teh pa pritožnica v ustavni pritožbi ne izkaže.
Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer