Jedro

Tretji svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način".

Prav tako ni zadostil pogoju po drugem odstavku 73. člena ZIZ. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tretji po pooblaščenki. Navaja, da se je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno ter brez ustrezne obrazložitve sklicevalo na stališče pritožbenega sodišča v zadevi I Ip 453/2019 z dne 18. 6. 2020. Ta instančna odločitev je bila sprejeta na podlagi drugačne trditvene in dokazne podlage kot v obravnavanem primeru. Sedaj je poudarek na tem, da je predlagana izvršba dejansko nemogoča. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Podana je procesna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nejasni in nepravilni so zaključki, da so navedbe tretjega glede nenadomestljive ali težko nadomestljive škode protispisne. V tem delu je podana procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tega, da stanovanje, katerega izročitev in izpraznitev upnica zahteva, dejansko oziroma v naravi sploh ne obstaja. Obveznost po izvršilnem naslovu ni izvršljiva. Tudi tega sodišče prve stopnje ni preverjalo. V tem delu je podana procesna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Meni, da je glede nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode podal zadostno trditveno podlago in da je temu pogoju zadostil. Navedbe o škodi se nanašajo na predlagano izvršbo, ki se vodi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (ne pa prodaje na javni dražbi). Prodaja, ki jo sicer omenja v predlogu, se nanaša na prodajo nepremičnine s stani upnice, če bi bile sporne nepremičnine izročene njej. Nenazadnje bi v obeh primerih izgubil lastninska upravičevanja na stanovanju. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je upnica predlagala, da se izvršba odloži ob pogoju plačila varščine. Predloga za odlog v tej luči ni presojalo in o tem ni odločalo. Zaradi tega je prav tako podana procesna kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (oziroma po prvem odstavku 339. člena ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odlogu na predlog tretjega ločuje ZIZ dve procesni situaciji, odvisno od tega, s kakšno stopnjo (verjetnosti) uspe tretji izkazati svojo pravico, ki preprečuje izvršbo. V prvem primeru, ki je urejen v prvem odstavku 73. člena ZIZ, sodišče odloži izvršbo že na podlagi ugotovitve, da je tretji obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, izkazal s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. V drugem primeru, ki je urejen v drugem odstavku 73. člena ZIZ, pa zadostuje verjeten izkaz njegove pravice, ki preprečuje izvršbo, vendar ob dodatnem pogoju, da bi tretji s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

5. V predmetni zadevi se vodi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine z ID znakom 11-11. Med tretjim (pritožnikom) in upnico je sporno, v kakšnem obsegu je slednja upravičena zahtevati izročitev in izpraznitev te nepremičnine. Tretji je sicer zatrjeval, da bi z izpraznitvijo in izročitvijo v obsegu, kot ga zagovarja upnica, prišlo do določenega (prostorsko ne povsem definiranega) posega v njegovi nepremičnini ID znak 22-22 in 33-33. Vendar pa svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način". To je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno zavzemanje, da naj bi se pri tem zgolj pavšalno (in neargumentirano) sklicevalo na predhodni sklep višjega sodišča, ne prepriča. Prvostopenjsko sodišče je namreč (smiselno) poudarilo, da je tretji izkazoval lastništvo na drugih dveh nepremičnin, ne pa na nepremičnini, katere izpraznitev in izročitev upnica zahteva. Očitana procesna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

6. Predmetni predlog za odlog izvršbe gre kvečjemu presojati po drugem odstavku 73. člena ZIZ, zato bi moral tretji izkazati tudi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da temu pogoju ni zadostil. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku).1 Drugačna pritožbena interpretacija ne vzdrži. V 8. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje res navedlo, da naj bi bile navedbe tretjega v zvezi z nastankom škode (tudi) protispisne, vendar gre pri tem za očitno nepravilno rabo tega pravnega termina. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje štelo (in jasno zapisalo), da tretji ustreznih navedb glede škode, povezane s konkretno izvršbo, ni podal. Očitana procesna kršitev ne obstoji.

7. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi upnica predlagala odlog izvršbe ob pogoju plačila varščine in da sodišče prve stopnje odloga v tej luči ni presojalo oziroma o tem ni odločalo. Upnica je v svojem odgovoru v celoti nasprotovala predlogu tretjega za odlog izvršbe. Zgolj podrejeno, v primeru, da bi sodišče prve stopnje ta predlog vseeno štelo za utemeljen, je predlagala, da se "postavi za odlog izvršbe pogoj, da tretji položi varščino". Zatrjevana procesna kršitev torej ni podana. V kontekstu obravnavanega odloga tudi ni odločilno, ali stanovanje, katerega izročitev in izpraznitev upnica zahteva, dejansko (v zatrjevanem obsegu) obstaja in ali je obveznost po izvršilnem naslovu izvršljiva (mogoča). Trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati tudi te navedbe tretjega ter se do njih opredeliti, ne drži. Izpodbijani sklep niti v tem delu ni obremenjen z zatrjevano procesno kršitvijo.

8. Pritožba tretjega torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti uradoma upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tretji s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi njegove pritožbe.

1 Tretji je v predlogu podal navedbe o tem, da zaradi prodaje ne bo mogel doseči vrnitve predmeta izvršbe (tretji odstavek na 6. strani), da bo (z realizacijo izvršbe oziroma s prodajo) izgubil lastninsko pravico na njegovem stanovanju ID znak 11-11 in parcelah ID znak 22-22 ter 33-33 (četrti odstavek na 6. strani predloga) ter navedbe o nastanku velike premoženjske škode v primeru prodaje (peti odstavek na 6. strani predloga).