Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba.

Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa.

Izrek

I. Pritožba z dne 9. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 2022 ter dopolnitvi pritožb z dne 23. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 2022 in zoper popravni sklep z dne 9. 11. 2022 se zavržejo kot prepozne.

II. Pritožba z dne 9. 12. 2022 zoper popravni sklep z dne 9. 11. 2022 ter pritožba z dne 23. 12. 2022 zoper popravni sklep z dne 22. 11. 2022 se zavržejo kot nedovoljene.

III. Pritožbi zoper popravni sklep z dne 2. 2. 2023 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

_Oris zadeve in dosedanji potek postopka_

1. V tem nepravdnem postopku so predlagatelji predlagali sodni preizkus denarne odpravnine zaradi izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe A., k. d. d. Sodišče prve stopnje je imenovalo poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja, ki je ocenil, da je v zadevi potrebno opraviti neodvisno cenitev družbe A., k. d. d. Nasprotna udeleženka ni hotela založiti predujma za stroške v višini 90.740,00 EUR, ki bi nastali z angažiranjem revizijske družbe C. Nasprotna udeleženka je nato v svoji pripravljalni vlogi z dne 12. 2. 2021 podala dokazni predlog s postavitvijo sodnega izvedenca - ocenjevalca vrednosti podjetij, ki naj opravi potrebne cenitve vrednosti podjetij in ugotovi, kakšna je primerna denarna odpravnina izključenim delničarjem. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 3. 2021 nasprotni udeleženki naložilo, da mora založiti predujem za stroške izdelave neodvisne cenitve družbe A., k. d. d., v višini 38.000,00 EUR oziroma skupaj z DDV 46.360,00 EUR. S sklepom z dne 8. 4. 2021 pa je kot pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij1 postavilo B. B.2 in ji naložilo izdelavo ocene primerne denarne odpravnine izključenim delničarjem. Nasprotna udeleženka je predujem založila. S sklepom z dne 3. 11. 2022 je pooblaščeni ocenjevalki vrednosti podjetij priznalo nagrado in stroške v skupni višini 79.389,89 EUR. Ker založeni predujem ni zadoščal za izplačilo priglašene nagrade pooblaščeni ocenjevalki za izdelano mnenje, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 11. 2022 nasprotni udeleženki naložilo, da mora v roku 8 dni za plačilo stroškov pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij in stroškov skupnega zastopnika izključenih delničarjev založiti dodatni predujem v znesku 27.454,99 EUR. V nadaljevanju je izdalo več popravnih sklepov, s katerimi je popravilo sklep z dne 3. 11. 2022 ter sklepa z dne 8. 11. 2022. 2. Zoper sklep o priznanju nagrade in stroškov ter zoper popravne sklepe se pritožuje nasprotna udeleženka.

3. Predlagatelji na pritožbe nasprotne udeleženke niso odgovorili.

_**Odločitev o pritožbah**_

4. Pritožba z dne 9. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 2022 je prepozna. Prepozni sta tudi dopolnitvi pritožb z dne 23. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 2022 in popravni sklep z dne 9. 11. 2022. Pritožbi z dne 9. 12. 2022 zoper popravni sklep z dne 9. 11. 2022 in z dne 23. 12. 2022 zoper popravni sklep z dne 22. 11. 2022 nista dovoljeni. Pritožba zoper popravni sklep z dne 2. 2. 2023 je utemeljena.

_O pritožbi z dne 9. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 2022 ter dopolnitvi te pritožbe z dne 23. 12. 2022_

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 11. 2022 izvedenki B. B. priznalo stroške in nagrado v skupnem znesku 79.389,89 EUR.

6. Kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 647 spisa, nasprotni udeleženki sklepa z dne 3. 11. 2022 ob poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti. Zato je bilo 7. 11. 2022 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da nasprotna udeleženka pisma v 15 dneh ni dvignila, zato je bilo to 23. 11. 2022 puščeno v njenem hišnem predalčniku. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15 dnevnega roka (fikcija vročitve; četrti odstavek 142. člena ZPP).

7. V skladu s citiranimi pravili je bil sklep nasprotni udeleženki s fikcijo vročen 22. 11. 2022. Rok 15 dni za pritožbo se je nasprotni udeleženki iztekel 7. 12. 2022. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, pripeti k list. št. 684, izhaja, da je bila pritožba na pošto oddana priporočeno 9. 12. 2022, kar je po izteku 15 dnevnega roka za pritožbo zoper navedeni sklep. Zato sta pritožba z dne 9. 12. 2022 kot tudi dopolnitev pritožbe z dne 23. 12. 2022 zoper sklep z dne 3. 11. 20223 prepozni in ju je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP), zavrglo (352. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

_O pritožbah zoper popravna sklepa z dne 9. 11. 2022 in 22. 11. 2022_

8. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 9. 11. 2022 popravilo sklep z dne 3. 11. 2022 tako, da je znesek skupno priznanih stroškov in nagrade izvedenki 79.389,89 EUR nadomestilo z zneskom 73.722,53 EUR. S popravnim sklepom z dne 22. 11. 2022 pa je popravilo svoj popravni sklep z dne 9. 11. 2022 tako, da je znesek priznanih stroškov in nagrade 73.722,53 EUR nadomestilo z zneskom 73.618,90 EUR. Zoper oba navedena popravna sklepa se je nasprotna udeleženka pritožila.

9. Sklep z dne 3. 11. 2022, s katerim je prvostopenjsko sodišče pooblaščeni ocenjevalki vrednosti podjetij odmerilo nagrado in stroške, je postal pravnomočen. Z izpodbijanima popravnima sklepoma je sodišče prve stopnje odpravilo domnevno računsko pomoto tako, da je pooblaščeni ocenjevalki vrednosti podjetij priznalo nižji znesek skupaj odmerjenih stroškov in nagrade, kot ji ga je priznalo s sklepom z dne 3. 11. 2022. V primeru razveljavitve popravnih sklepov bi nagrada ter stroški za izdelan izvid in mnenje namesto 73.618,90 EUR znašali 79.389,89 EUR. Iz pritožb zoper popravna sklepa z dne 9. 11. 2022 ter z dne 22. 11. 2022 ni mogoče razbrati, kako bi si nasprotna udeleženka s predlagano razveljavitvijo popravnih sklepov izboljšala svoj pravni položaj. Pravico do pritožbe ima le tista stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker takšne pravne koristi nasprotna udeleženka ni izkazala, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

_O dopolnitvi pritožbe zoper popravni sklep z dne 9. 11. 2022_

10. Nasprotna udeleženka je prepozno vložila dopolnitev pritožbe z dne 23. 12. 2022 zoper popravni sklep z dne 9. 11. 2022. 11. Iz vročilnice, pripete k list. št. 660 spisa izhaja, da nasprotni udeleženki popravnega sklepa z dne 9. 11. 2022 ob poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti. Zato je bilo 11. 11. 2022 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da nasprotna udeleženka pisma v 15 dneh ni dvignila, zato je bilo to 28. 11. 2022 puščeno v njenem hišnem predalčniku.

12. Skladno s pravilom o nadomestni vročitvi (četrti odstavek 142. člena ZPP), je bil popravni sklep z dne 9. 11. 2022 nasprotni udeleženki vročen 26. 11. 2022. Rok 15 dni za vložitev pritožbe je začel teči 27. 11. 2022 in se je iztekel 12. 12. 2022. Dopolnitev pritožbe zoper sklep z dne 9. 11. 2022 , ki jo je nasprotna udeleženka vložila 23. 12. 2022, je zato prepozna in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).

_O pritožbi zoper popravni sklep z dne 2. 2. 2023_

13. Ker založeni predujem ni zadoščal za izplačilo priglašene nagrade pooblaščeni ocenjevalki za izdelano mnenje ter za stroške skupnemu zastopniku izključenih delničarjev, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 11. 2022 (r. št. 180, l. št. 651) nasprotni udeleženki naložilo, da mora v roku 8 dni za plačilo stroškov pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij in stroškov skupnega zastopnika izključenih delničarjev založiti dodatni predujem v znesku 27.454,99 EUR. V pravni pouk sklepa je zapisalo, da zoper ta sklep ni pritožbe. Nasprotna udeleženka se takšnemu pozivu za plačilo dodatnega predujma ni odzvala, sodišče prve stopnje pa je nato s popravnim sklepom z dne 2. 2. 2023 popravilo sklep z dne 8. 11. 2023 tako, da se prejšnji pravni pouk nadomesti z novim, ki določa, da je zoper sklep z dne 8. 11. 2023 dovoljena pritožba v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka. V obrazložitvi popravnega sklepa je navedlo, da je ob ponovnem pregledu sklepa o založitvi predujma z dne 8. 11. 2022 ugotovilo, da je pri zapisu pravnega pouka pomotoma zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe. Po presoji prvostopenjskega sodišča naj bi v predmetni zadevi sklep o založitvi predujma moral vsebovati pravni pouk o pravici do pritožbe, ker mora postati samostojno pravnomočen. V primeru neplačila predujma naj bi tak sklep predstavljal izvršilni naslov.

14. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper popravni sklep z dne 2. 2. 2023 neutemeljeno navaja, da v obravnavanem primeru pritožba zoper sklep o založitvi dodatnega predujma ni dopustna, pri čemer se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 817/2019 z dne 14. 1. 2020, ki je sklep o založitvi predujma za stroške poravnalnega odbora opredelilo kot sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dopustna. Takšno stališče sodne prakse je bilo preseženo.4 V sedaj veljavnem prvem odstavku 614. člena ZGD-1 je tudi izrecno določeno, da če prevzemna družba ne založi predujma za te stroške, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti, in da pritožba ne zadrži izvršbe. Tudi prej veljavno določilo prvega odstavka 614. člena, ki je veljalo v času pred sprejetjem novele ZGD-1L,5 pa je, upoštevaje namen pravila o stroških poravnalnega odbora, treba razlagati tako, da je sklep o založitvi predujma izvršilni naslov. Namen zakonske ureditve, po kateri stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno in praviloma dokončno nosi prevzemna družba, je v varovanju pravice delničarjev do učinkovitega pravnega varstva. Ker je plačilo stroškov poravnalnega odbora nujno, da se upravičencem sploh zagotovi učinkovito pravno varstvo pravice, bi stališče, da sklep o stroških v takšnih primerih ni izvršilni naslov, bistveno poseglo v pravico do učinkovitega sodnega varstva manjšinskih delničarjev.6 Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij.7 V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba.

15. Ne glede na obrazloženo pa ima nasprotna udeleženka prav, da sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni odpravilo očitne pisne pomote. Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo institut poprave sklepa, je bilo treba pritožbi z dne 14. 2. 2023 ugoditi ter popravni sklep z dne 2. 2. 2023 razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni jasno, kdaj je nasprotni udeleženki pričel teči rok za pritožbo zoper sklep z dne 8. 11. 2022. Zato pritožbeno sodišče nasprotno udeleženko poučuje sedaj, da ji z vročitvijo tega sklepa8 prične teči rok za pritožbo zoper sklep o založitvi dodatnega predujma z dne 8. 11. 2022. Pritožba se vloži pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 17. Nasprotna udeleženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

1 Ta je pri Slovenskem inštitutu za revizijo vpisana v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. 2 Nasprotna udeleženka je njeni postavitvi nasprotovala in zahtevala postavitev sodnega izvedenca za področje vrednotenja podjetij, vpisanega v imenik sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, ki bi se mu stroški in nagrada odmerili skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. 3 Nasprotna udeleženka je dopolnitev pritožbe zoper sklep z dne 3. 11. 2022 poslala priporočeno po pošti 23. 12. 2022. 4 Glej D. Orož, Izvršljivost sklepa o stroških poravnalnega odbora, Pravna praksa, št. 1-2, 2023, str. 9-10. 5 Za odločitev v tej zadevi je treba uporabiti določila ZGD-1, ki je veljal v času nastanka obravnavanega pravnega razmerja (sklep o iztisnitvi manjšinskih delničarjev je bil sprejet na skupščini 29. 12. 2017), torej pred sprejetjem novele ZGD-1L, ki se uporablja od 25. 7. 2023 dalje. 6 D. Orož, navedeno delo, str. 10. 7 Nenazadnje je tudi v šestem odstavku 609. člena ZGD-1 določeno, da lahko poravnalni odbor pred predložitvijo svojega mnenja pritegne zunanje izvedence in naroči pripravo izvedenskih mnenj; s tem povezani stroški so stroški postopka. 8 Ki ga bo sodišče prve stopnje moralo nasprotni udeleženki vročati osebno.