Jedro

Iz listin izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A. d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji – Bezirkshauptmannschaft Graz - Umgebung BHGU/606190171153/2019 z dne 18. 9. 2020, ki je postala pravnomočna dne 23. 3. 2021, izdana zoper storilca: A. A., EMŠO ..., rojen ..., stalno prebivališče ..., državljanstvo Republike Slovenije, prizna in izvrši (I. točka izreka), ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega za prekršek po 2. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih (KFG), zato je na podlagi 1. odstavka 134. člena KFG dolžan poravnati denarno sankcijo – globo v višini 80,00 EUR, skladno s priloženim plačilnim nalogom v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Če denarne sankcije v navedenem roku ne bo plačal, se bo le ta izterjala prisilno (II. točka izreka) ter sklenilo, da lahko po poteku tega roka storilec pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije, niti ni bil drugače obveščen o kakršnemkoli postopku zoper njega in se zato sploh ni mogel izjasniti. Vsled navedenemu očita, da je odločba prekrškovnega organa Avstrije napačna in nezakonita ter sodišču predlaga, da predmetni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6. Iz opisa dejanj v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil sankcioniran kot odgovorna oseba (pravne osebe A. d. o. o.), ker v določenem roku pristojnim tujim organom (poziv z dne 4. 5. 2020) ni sporočil podatkov o tem, kdo je dne 6. 11. 2019 ob 19.42 uri v kraju F. (cestna številka 2, cestni kilometer 182,8) upravljal z vozilom, ki ima registrsko številko ..., s čimer je storil prekršek po drugem odstavku 103. člena KFG, zaradi katerega mu je bila na podlagi prvega odstavka 134. člena KFG izrečena denarna sankcija – globa v višini 80,00 EUR.

7. V zvezi s trditvami, da s prekrškom ni bil seznanjen, s čimer smiselno zatrjuje, da mu v postopku pred prekrškovnim organom Republike Avstrije ni bila dana možnost, da bi se izjavil o prekršku, pa pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz k dopisu Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 3. 2021 priložene fotokopije obvestila o vročitvi RV 0326 2838 9 SI (l. št. 9 in 10 spisa) izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe (t. j. A. A. A. d.o.o.) vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi RV 0326 2838 9 SI) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. Vendar pa s pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije ter da se zoper njo ni mogel izjasniti, namreč storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine (obvestila o vročitvi RV 0326 2838 9 SI).

8. Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

9. Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).