Jedro

Če dolžnik v ugovoru navaja, da ni bil naročnik blaga, iz dobavnic, ki so priložene predlogu za izvršbo, pa ni mogoče zaključiti, da je blago prejel ravno dolžnik ali kdo drug v njegovem imenu, je takšen ugovor obrazložen in utemeljen.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, zato se sklep o izvršbi r a z v e l j a v i v delu, s katerim je dovoljena izvršba.

O zahtevku in stroških bo odločalo Okrajno sodišče v Novi Gorici v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v osmih dneh po vročitvi sklepa poravna upniku terjatev v znesku 306.131,00 SIT s p.p. in hkrati za izterjavo te terjatve dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu pri APP N. in prenosom denarnega zneska v korist upnikovega žiro računa. Stroške izvršilnega postopka je odmerilo na 24.660,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču posredovalo, da o njem odloči kot o pritožbi; v slednji navaja, da je v mesecu juliju 1998 na Mohorjev praznik njegov zunanji sodelavec v lastni režiji organiziral prodajo hrane in pijače na posebnem šanku za športnike, z obljubo, da bo dobiček iz izkupička odstopljen dolžniku. To se ni zgodilo, izvršni odbor društva pa v zvezi z organizacijo gostinske dejavnosti ni sprejel nobenih obveznosti. Dolžnik je bil seznanjen z enim od računov, katerega je odstopil zunanjemu sodelavcu, da ga poravna, ni pa mu znano iz česa izvirajo terjatve po ostalih treh predloženih listinah.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik svoj ugovor proti sklepu o izvršbi ustrezno obrazložil v skladu z 2.odst. 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zaradi česar ga je treba šteti za utemeljenega. Za terjatve po dveh od treh predloženih računov in bremepis je povsem jasno navedel, da mu ni znano, iz česa izvirajo, kar pomeni, da smiselno zatrjuje, da ni bil niti prejemnik in niti naročnik blaga, ki je specificirano v predloženih listinah (ta ugotovitev velja tudi za račun št. 56645, čeprav po drugi strani dolžnik ne trdi, da bi ga zavrnil). To pa je dejstvo, za katero je dokazno breme na upniku, slednji pa ni v tej smeri predložil nobenega dokaza oz. listine, ki bi omogočala zaključek, da je bil dejansko dolžnik tisti, ki je naročil in tudi prejel blago po spornih računih.

Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi dolžnika izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je, da obravnava izvršilni predlog upnika kot tožbo.

Ker pa glede na stranke ne gre za gospodarski spor po 480.čl. in nasl. ZPP, je glede na vrednost spornega predmeta za odločitev v sporu pristojno sodišče, ki je navedeno v 2. odstavku sklepa.