Jedro

Ugotovljeno je, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti drugemu tožencu na nepremičnine vl. št. 31 k.o..., da sta to nepremičnino pridobila drugi toženec in tretja toženka z veljavno in formalno popolno prodajno pogodbo od prve toženke, da ta listina obstoja, je pa tožnica nima. Pri takem stanju stvari je 168. člen ZIZ pravna podlaga za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

I. Reviziji zoper sodbo se ugodi in se sodbi druge in prve stopnje spremenita, tako da se razsodi:

1. Prva tožena stranka M. G. je dolžna izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri vl. št. 31 k.o..., pri katerem so pripisane parcele št. 240/1 sadovnjak, 244/1 travnik, 248 travnik, 240/3 stavbišče, stanovanjska stavba, 240/4 stavbišče, gospodarsko poslopje, dvorišče in 245/1 travnik, vknjižila lastninska pravica na ime drugega toženca V. P. do idealne polovice in na ime tretje toženke M. Ž. do idealne polovice, sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba.

2. Toženci M. G., V. P. in M. Ž. morajo povrniti tožnici S. G. pravdne stroške v znesku 121.050 SIT.

Toženci morajo povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 74.375 SIT in stroške revizijskega postopka v znesku 89.250 SIT.

II. Revizija zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala, da prva toženka izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri vl. št. 31. k.o... vknjižila lastninska pravica na drugega toženca in tretjo toženko za vsakega do idealne polovice. Ugotovilo je, da je prva toženka tako listino že izdala in je na njeni podlagi pri vl. št. 31 k.o... že vložen zemljiškoknjižni predlog. To, kar tožnica zahteva s tožbo, so tožene stranke že opravile. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za obravnavano tožbo. S sklepom je sodišče zavrnilo tožničin predlog za taksno oprostitev.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke ter potrdilo prvostopenjsko sodbo in sklep.

Tožeča stranka vlaga proti sodbi in sklepu druge stopnje revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in sklep, tako da ugodi pritožbi proti prvostopenjski sodbi. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je bilo v izvršilni zadevi tožnice proti drugemu tožencu ugodeno tožničini pritožbi in opozorjeno na možnost tožbe po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Izpodbijana sodba je v nasprotju z navedenim sklepom istega sodišča. Navaja, da ima tožnica pravni interes za ugoditev tožbenemu zahtevku, saj z njim varuje vrstni red vknjižb v zemljiški knjigi. Če vrstni red izgubi, bo tožena stranka odsvojila sporne nepremične in onemogočila izvršbo. V zvezi s tem navaja, da je sodišče druge stopnje napačno ugotovilo, da tožeča stranka izpodbija pravni posel, s katerim je tožena stranka odsvojila sporne nepremičnine. Izpodbija le posel med drugim tožencem in tretjo toženko.

Revizija je bila vročena toženim strankam in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP). Na revizijo je odgovoril drugi toženec in navedel svoje poglede na pravno in dejansko podlago tožničinega zahtevka. Prva in tretja toženka na revizijo nista odgovorili. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo.

Revizija zoper sodbo je utemeljena, revizija zoper sklep pa ni dovoljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ureja tudi možnost nepremičninske izvršbe v primeru, ko lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, še ni vpisana na dolžnika. V takem primeru mora upnik predložiti listino, primerno za vpis lastninske pravice na dolžnika; sodišče tedaj opravi vpis po uradni dolžnosti (tretji in četrti odstavek 168. člena ZIZ). Peti odstavek tega člena pa daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik listine nima. To pravico želi uveljaviti v tej pravdi tožeča stranka kot upnica. Njen tožbeni zahtevek, ki se glasi na izročitev zemljiškoknjižne listine, je treba glede na njene navedbe in glede na ugotovljeno dejansko stanje razumeti kot način, da se omogoči predlagana izvršba proti drugemu tožencu. Ugotovitev, da so tožene stranke že predlagale vpis lastninske pravice na drugega toženca in tretjo toženko na podlagi take listine, kakršno s tožbo uveljavlja tožeča stranka, ne jemlje tožeči stranki pravnega interesa za uveljavljanje postavljenega tožbenega zahtevka. S predlogom in listino namreč razpolagajo tožene stranke same; na to tožnica nima nobenega vpliva. Zato je po zavrnitvi tožbenega zahtevka mogoče, da bi prišlo do umika predloga in s tem do stanja, kakršno je bilo pred začetkom te pravde. V interesu tožnice pa je, da se prepreči nadaljnje razpolaganje toženih strank v zemljiškoknjižnem postopku. Če iztoži listino, doseže s tem položaj, kakršnega urejata tretji in četrti odstavek 168. člena ZIZ. S tem ohrani vrstni red vpisov in si zagotovi izvršbo prej, kot pride na vrsto že predlagani odpis parcel iz vl. št. 31 k.o... Zaradi tega je njen pravni interes v tej pravdi podan, ostale ugotovitve sodb prve in druge stopnje pa so podlaga za utemeljenost postavljenega zahtevka. Ugotovljeno je, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti drugemu tožencu na nepremičnine vl. št. 31 k.o..., da sta to nepremičnino pridobila drugi toženec in tretja toženka z veljavno in formalno popolno prodajno pogodbo od prve toženke, da ta listina obstoja, je pa tožnica nima. Pri takem stanju stvari je 168. člen ZIZ pravna podlaga za zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnica v tej pravdi. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, spremenilo sodbi prve in druge stopnje in ugodilo tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Izrek o stroških postopka temelji na drugem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka je v pravdi v celoti uspela, zato ji morajo toženci povrniti pravdne stroške. Ti so določeni v znesku plačane takse za tožbo in na podlagi odvetniške tarife od vrednosti spornega predmeta 3.180.000 SIT z DDV.

Revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev ni dovoljena. Sklep sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati z revizijo, kadar gre za sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o taksni oprostitvi ni tak sklep, zato ga z revizijo ni mogoče izpodbijati. O tem delu revizije je odločeno na podlagi 384. in 377. člena ZPP.