Jedro

V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. V ZUP tudi ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Vrhovno sodišče je na Občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto, 20. 1. 2018. Od naslednjega dne, torej od 21. 1. 2018, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 19. 2. 2018. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v sredo, 21. 2. 2018, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 21. 2. 2018 vložil tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedene odločbe in sodišču predlagal, da se izpodbijane odločbe odpravijo.

2. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise zadeve ter predlagala, da sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne.

3. Po prejemu upravnih spisov je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je treba tožbo zavreči kot prepozno.

4. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od dneva vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

5. Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

6. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku 5. 1. 2018 poizkušana vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu za vročanje, puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 6. 1. 2018. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo pisanje 22. 1. 2018 puščeno v hišnem predalčniku.

7. V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. V ZUP tudi ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Vrhovno sodišče je na Občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP.

8. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto, 20. 1. 2018. Od naslednjega dne, torej od 21. 1. 2018, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 19. 2. 2018. 9. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v sredo, 21. 2. 2018, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.

10. Po povedanem je sodišče tožbo v postopku predhodnega preizkusa tožbe, v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo kot prepozno.

11. Odločitev o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.