Jedro

49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.156,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.078,00 EUR od 2. 3. 2020 in od zneska 1.078,00 EUR od 2. 3. 2020 ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 376,30 EUR.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati iz razloga zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niti iz razloga relativno bistvenih kršitev pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje se je pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka sklicevalo na 49. in 50. člen Pogodbe o medsebojnih razmerjih med lastniki poslovne stavbe A. v Ljubljani (v nadaljevanju: Pogodba; priloga A5). 49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.

8. Glede delnih plačil je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tožeča stranka po višini ni ustrezno substancirala zahtevka. Tožeča stranka v zvezi s tem v pritožbi razen vztrajanja pri upoštevanju teh plačil ne ponudi nobene argumentacije, ki bi višje sodišče prepričala v drugačno presojo, zato soglaša z že opredeljeno presojo sodišča prve stopnje.

9. Ker se tožeča stranka zoper odločitev stroških postopka pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve glede glavne terjatve, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

10. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške, enako pa velja tudi za toženo stranko, saj v posledici pritožbenih razlogov, na katere višje sodišče pazi že po uradni dolžnosti, odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.