Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Res je zagovornik potem, ko je sodišče v skladu z 2. odstavkom 340. člena ZKP prebralo izvedensko mnenje, ponovno predlagal zaslišanje izvedenca, vztrajal pa je tudi pri zaslišanju ene od prič in predlagal odreditev izvedenstva nevrološke stroke, vendar je sodišče te dokazne predloge zavrnilo in v razlogih sodbe v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP tudi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo navedenim dokaznim predlogom. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
Zahteva zagovornika obs. R.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obs. R.S. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 100.000,00 tolarjev.
Obs. R.S. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10.5.2001 spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ. Po 50. členu KZ mu je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odstavku 134. člena KZ določilo kazen 4 mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Obsodilo ga je tudi na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 4.12.2001 pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in je prvostopenjsko sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu v pogojni obsodbi določeno kazen zvišalo na 8 mesecev zapora, pritožbo obsojenčevega zagovornika pa zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka.
V zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik obs. R.S. uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek in zakonito sojenje.
Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije svetnik B.Š. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navedel, da je bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 371. člena ZKP obsojenčev zagovornik neuspešno uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, saj je njegovo stališče pritožbeno sodišče prepričljivo zavrnilo. S tem, ko zagovornik obsojenca skuša prikazati svoje poglede glede dejanskega stanja, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati. Zato je predlagal, da Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. R.S. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.
Zahteva zagovornika obs. R.S. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Obsojenčev zagovornik uveljavlja tudi kršitev kazenskega zakona.
Kršitev kazenskega zakona je po 372. členu ZKP podana, če je kazenski zakon prekršen glede vprašanj, naštetih v točkah 1 do 6 navedenega člena. To kršitev, in sicer, da v ravnanju obsojenca niso izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ, skuša obsojenčev zagovornik obrazložiti s tem, ko uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja (zadnji odstavek zahteve za varstvo zakonitosti). Kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zaradi tega uveljavljanje kršitve kazenskega zakona ob hkratnem uveljavljanju zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče. V dejanju obsojenca, opisanem v izreku pravnomočne sodbe, so podani vsi znaki kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ. Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Podana tudi ni zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Zatrjevanje obsojenčevega zagovornika, da je ta kršitev podana zato, ker sodišče na glavni obravnavi ni ponovno zaslišalo izvedenca medicinske stroke, temveč je njegovo mnenje prebralo, čeprav je obsojenčev zagovornik vztrajal pri zaslišanju izvedenca medicinske stroke, ni utemeljeno. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 10.5.2001 je razvidno, da je sodišče v soglasju s strankami prebralo tudi pisno izvedensko mnenje dr. M.V. ter tudi njegovo dopolnitev, ki jo je podal na glavni obravnavi dne 20.6.2000, na kateri sta bila navzoča obsojenec in njegov zagovornik. Sodišče je torej ravnalo v skladu z določilom 2. odstavka 340. člena ZKP, po katerem sme senat s soglasjem strank odločiti, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju oziroma njegov pisni izvid in mnenje prebereta tudi, če izvedenec ni navzoč, ne glede na to, ali je bil povabljen na glavno obravnavo. Res je sicer obsojenčev zagovornik potem, ko je sodišče že prebralo izvedensko mnenje, ponovno predlagal zaslišanje izvedenca dr. V., vztrajal pa je tudi pri zaslišanju priče Ž.T., predlagal pa je tudi odreditev izvedenstva nevrološke stroke. Vendar je sodišče te dokazne predloge zavrnilo in v razlogih sodbe v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP tudi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo navedenim dokaznim predlogom. Sicer pa ni odveč pripomniti, da je obsojenčev zagovornik že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo vsebinsko povsem enako kot v zahtevi za varstvo zakonitosti skušal utemeljiti zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka, vendar mu je že tudi pritožbeno sodišče v razlogih sodbe pojasnilo, da njegova zatrjevanja niso utemeljena.
Zatrjevane kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso podane. Zato in ker obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja tudi razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. R.S. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).
Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.