Jedro

Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.

Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Proti navedenemu sklepu vlagajo pritožbo dolžniki. Poudarjajo, da upnica razplaga le s pokojnino in se dolžniki ne bi mogli poplačati za svojo terjatev za najemnino, ki jo vtožujejo v pravdni zadevi I P .... V kolikor bi se namreč realizirala predmetna izvršba, bi namreč upnica prejela denarna sredstva, ki se jih ne da kontrolirati. Gre pa tudi za odrekanje sočasne izpolnitve upnikove obveznosti po 7. točki 1. odstavka 71. člena ZIZ, ki bo ugotovljena v navedeni pravdni zadevi. Blokirana sredstva potrebuje za nabavo surovin za redno prizvodnjo in bi takojšnja odtegnitev sredstev pomenila hude motnje v proizvodnji dolžnika. Na drugi strani ne bi upniku v primeru odloga izvršbe nastala nikakršna škoda, saj bi v primeru neuspešne revizije izterjal celoten dolg z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila. Ni nepomembno dejstvo, da je upnik fizična oseba, od katere je v primeru neuspešne revizije v praksi zelo težavno in dolgotrajno realizirati nasprotno izvršbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v točki II spremeni tako, da ugodi predlogu dolžnika za odlog izvršbe do odločitve revizijskega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Dolžniki prvenstveno utemeljujejo svoj predlog za odlog izvršbe z možnostjo nenadomestljive škode, ki bi jim nastala, ker se ne bi mogli poplačati za terjatev, ki jo zoper dolžnico uveljavljajo v pravdi. Takšen primer pa ne more predstavljati odložitvenega razloga niti v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ (nastanek nenadomestljive škode, pri čemer je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku), pa tudi ne v smislu 2. odstavka istega člena (drugi primeri, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi). Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopnega sodišča, ki ugotavlja, da dolžniki niso izkazali nobenega od navedenih zakonskih pogojev. Da se izogne nepotrebnemu ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge prvostopnega sodišča, glede na pritožbene navedbe pa še posebej odgovarja sledeče: Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarnimi sredstvi v znesku 10.000.000,00 SIT, samo po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode za dolžnike temveč kvečjemu možnost, da se v primeru uspeha v pravdi, na katero se sklicujejo, poplača njihova terjatev neposredno prav iz teh sredstev. Pritožniki tudi nimajo prav, ko navajajo, da z neplačevanjem najemnine za stanovanje, ki se nahaja v stavbi, ki je predmet te izvršbe, upnica odteguje izpolnitev sočasne svoje obveznosti in je zato podan razlog iz 7. točke 71. člena ZIZ. Dolžniki namreč ne razpolagajo z nobenim ustreznim izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi bila upničina izvršba odvisna od sočasne izpolnitve njene obveznosti, da dolžnikom plača zahtevane zneske najemnine. Takšno sočasno obveznost upnice dolžniki le zatrjujejo ter jo uveljavljajo v tožbi, o kateri sodišče še ni odločilo. Predlog za začasno odredbo, na katerega se sklicujejo še v pritožbi, pa je bil po neizpodbijanih ugotovitvah prvostopnega sodišča, celo zavrnjen. Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, pa tudi ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog te izvršbe, v smislu 2. odstavka navedene zakonske določbe. Če bodo dolžniki uspeli v pravdi, bodo v primeru neprostovoljne izpolnitve njihove terjatve lahko predlagali izvršbo zoper upnico, ne morejo pa s sklicevanjem na navedeni drug pravdni postopek odložiti upničine izvršbe, ki teče na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Odlog te izvršbe ne predstavlja zakonsko predvidenega sredstva za zavarovanje njihove negotove terjatve do upnice.

Ker pritožbeno sodišče ob preiskusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kakšne kršitve procesnega ali materialnopravnega značaja, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (člen 353 ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo pravilen sklep sodišča prve stopnje (člen 365/1-2 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).