Jedro

Ključni poudarek v oceni strokovne komisije je bil, da tožničin ustvarjalni opus ni ocenjen kot vrhunski. Tožnica navedenemu v tožbi ugovarja, sklicujoč se na številne prejete nagrade, prevode in uvrstitve v znanstvene monografije. Vse to pa je že upoštevala strokovna komisija pri svoji oceni, v njeno strokovno utemeljitev pa se sodišče, glede na zadržanost presoje v tovrstnih zadevah, ne more spuščati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javna agencija za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) odločila, da tožnici ne podeli delovne štipendije na podlagi Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju knjige za leto 2013 (v nadaljevanju javni razpis). V obrazložitvi odločbe navaja, da je strokovna komisija za knjižno in revialno produkcijo s področja leposlovja (v nadaljevanju strokovna komisija) pregledala izpolnjevanje kriterijev kakovosti vseh pravočasnih in popolnih vlog ter oblikovala predlog izbora v skladu z razpisnimi pogoji. Vloga tožnice je bila ocenjena skupno s 30 točkami od 40 možnih in sicer po kriteriju 1 - reference avtorjevega dela s 16 točkami (od 20), po kriteriju 2 - odmevnost avtorjevega dela v obdobju 2010 do 2012 z 11 točkami (od 15) in po kriteriju 3 - delovni načrt za leto 2013 s 3 točkami (od 5). Pri tem je navedla, da vlagateljica z obsežnim literarnim opusom del za otroke in mladino, kakor tudi odrasle, po ocenah strokovne javnosti za celotni opus ne dosega ocene vrhunsko, prav tako pa imajo njena dela šibko prepoznavnost in odmevnost v mednarodnem prostoru. Strokovna komisija sicer ceni delo prijaviteljice, vendar zaradi velikega števila prijav, konkurence kakovostnih ustvarjalnih opusov prijavljenih kandidatov ter načrtovanih projektov ne more tožnice predlagati za dodelitev delovne štipendije za leto 2013. Navedeno strokovno oceno je v celoti povzela tudi JAK kot pristojni organ ter na podlagi navedenega zavrnila tožničino vlogo.

Ministrstvo za kulturo je v pritožbenem postopku zavrnilo pritožbo tožnice, saj ni ugotovilo nobenih novih dejstev, ki bi vodili do drugačne odločitve. V točki 8 javnega razpisa je določeno, da bodo izbrani tisti projekti, ki bodo ocenjeni višje. Prav tako je določeno, da bodo lahko financirani projekti, ki bodo prejeli najmanj 32 točk. Po 10. točki razpisa pa oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji javnega razpisa. Strokovna komisija je bila imenovana v skladu z Zakonom o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo RS. Njena naloga je, da strokovno presodi prijavljene vloge, naloga pritožbenega organa pa, ali je pri tem upoštevala vse sestavine vloge. Po ugotovitvah tožene stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenih kršitev, pritožbene navedbe pa v konkretni zadevi niso relevantne.

Tožnica v tožbi ugovarja predvsem sporni ugotovitvi dejanskega stanja, saj je točkovanje posameznih kriterijev izvedeno tako, da ga ni mogoče preizkusiti. Odločitev je netransparentna, arbitrarna, zato je že iz tega razloga nezakonita. Tekom postopka je tožnica skušala vpogledati v spisno dokumentacijo, vendar ji tega tožena stranka vse do vložitve tožbe ni omogočila. Tako ne ve, zakaj je bila njena vloga zavrnjena. Iz odločbe tudi ni razvidno, ali je strokovna komisija točkovala posamezna področja na podlagi kakšnega lastnega poslovnika ali kakih drugih pravil. Ocena glede referenc je popolnoma nepreverljiva, tudi ni znano kateri avtorji dosegajo višje število točk. Tožnica ima status vrhunske pisateljice na področju mladinske literature, kar dokazujejo številne nagrade, prevodi in uvrstitve v znanstvene monografije. Enako velja za oceno odmevnosti avtorjevega dela, kjer tudi niso razvidni kriteriji, po katerih je bila ocenjena odmevnost. Delovni načrt je bil narejen popolno in dosledno, zato ni objektivnega razloga, da ne bi dosegla maksimalno število točk. Posledično je tudi neobjektivna, pavšalna in pomanjkljiva obrazložitev odločbe. V tej se JAK sklicuje na oceno strokovne javnosti in ne strokovne komisije. Ni jasno, kako se zbirajo podatki in mnenja strokovne javnosti in kdo to sploh je, zato ne more imeti vpliva na izbor štipendistov. Javni razpis tudi ni določal kriterija „velikega števila prijav“, ki pa tudi sicer ne more biti kriterij razpisa. Tožnica se ne pritožuje zoper razpisne pogoje, temveč zoper nedosledno, nepregledno in nezakonito izvajanje razpisnih pogojev, ki ne onemogočajo preizkusa odločbe. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da pravno podlago za odločanje o dodelitvi sredstev predstavljajo Zakon o Javni agenciji za knjigo RS (ZJAKRS), Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige (v nadaljevanju Pravilnik o izvedbi postopkov) in Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik o strokovnih komisijah). Ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog je izvedla strokovna komisija, ki je o tem pripravila poročilo in vsebinsko obrazložitev za odobritev ali zavrnitev vloge. Vsebino odločbe določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Izpodbijana odločba vsebuje vse sestavine v skladu z ZUP, vključno z obrazložitvijo načina točkovanja. Dejstvo, da v odločbi niso navedeni ostali konkurenti in njihovo število točk, pa ne vpliva na zakonitost odločbe, saj je odločilno le število točk, ki jih je prejel prijavitelj. Po določbah javnega razpisa so bili upravičeni do sredstev le tisti, katerih projekti so bili ocenjeni z najmanj 32 točkami, tožnica pa jih je prejela le 30. Ne drži trditev tožeče stranke, da ji ni bil omogočen vpogled v razpisno dokumentacijo, saj sta tožnica in njen pooblaščenec dne 10. 12. 2013 na sedežu agencija vpogledala v razpisno dokumentacijo. Razpisni kriteriji so kvalitativne narave, zato je ocenjevanje projektov prepuščeno strokovnjakom iz določenega področja, ki so imenovani v strokovno komisijo v skladu s Pravilnikom o strokovnih komisijah. Eden od kriterijev razpisa je tudi odmevnost avtorjevega dela, ki je vključeval kratko predstavitev prijaviteljevih referenc v strokovni javnosti (medijski odzivi, strokovne nagrade, uvrstitev v nacionalne preglede ali študijsko gradivo), na tej osnovi je nato strokovna komisija podala oceno odmevnosti avtorjevega dela. Pri zapisu v obrazložitvi izpodbijane odločbe „zaradi velikega števila prijav“ je bilo pomotoma izpuščeno „ki so bile ocenjene višje“, navedeno pomanjkljivost pa je pripisati administrativni napaki. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavni spor se nanaša na sofinanciranje projektov na področju kulture, specifično na področju knjige, na podlagi javnega razpisa. Pri tovrstnih postopkih javnega razpisa gre po ustaljeni sodni praksi za javno pravno stvar, ne pa za odločanje o pravicah tožeče stranke. Glede na to, da gre za specifičen tip upravnega spora, se je že tudi razvila sodna praksa na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (tako sodba Upravnega sodišča RS U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011). Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu v naprej določene kriterije.

Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov, po vnaprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.

Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za ocenitev. Zato za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (sodba III U 385/2009). Če je iz tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi tako v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (sodba I U 1514/2010).

Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, prav tako meni, da točkovanja ni mogoče preizkusiti. Pravilnik o izvedbi postopkov javnega razpisa določa, da strokovno presojo in ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog izvede strokovna komisija pristojna za določeno razpisno področje. Strokovna komisija oceni programe ali projekte glede na v pozivu ali razpisu objavljene kriterije in zahteve ter pripravi poročilo. Poročilo strokovne komisije mora vsebovati vsebinsko obrazložitev za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta ter predlagani delež sofinanciranja (člen 9). Na podlagi poročila pristojne strokovne komisije direktor izda odločbo o sofinanciranju programov ali projektov (13. člen). Pravilnik o strokovnih komisijah pa določa, da so člani strokovnih komisij iz vrst uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige in sicer morajo imeti ustrezne reference ter biti prepoznavni v strokovni javnosti na področju, ki ga pokriva strokovna komisija, ter da na tem področju deluje najmanj pet let (3. člen). Strokovna komisija sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov (7. člen). Mnenja in predlogi morajo biti oblikovani jasno in jedernato, podpišejo pa jih vsi člani, ki so sodelovali pri odločanju (12. člen).

Po presoji sodišča je navedenim zahtevam v obravnavanem primeru ustrezno zadoščeno. Prijavitelj je tisti, ki mora utemeljiti izpolnjevanje zahtevanih pogojev, v pristojnosti strokovne komisije pa je, da strokovno oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis ter jih ustrezno ovrednoti glede na možno število točk po posameznih kriterijih. Iz ocene je v konkretnem primeru razvidno tako število točk po posameznem kriteriju, kot obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno po vsakem kriteriju. S tem je torej izkazana povezava med kriteriji javnega razpisa in razlogi za predlagano ocenitev.

Ključni poudarek v oceni strokovne komisije je bil, da tožničin ustvarjalni opus, upoštevaje strokovno javnost, kakor tudi konkurenco kakovostnejših ustvarjalnih opusov drugih prijaviteljev, ni ocenjen kot vrhunski. Tožnica navedenemu v tožbi ugovarja, sklicujoč se na številne prejete nagrade, prevode in uvrstitve v znanstvene monografije. Vse to pa je že upoštevala strokovna komisija pri svoji oceni, v njeno strokovno utemeljitev pa se sodišče, glede na zadržanost presoje v tovrstnih zadevah, ne more spuščati, prav tako zgolj s ponavljanjem že navedenih dejstev, brez tehtnih argumentov, sodišče ne vidi razloga, da bi podvomilo v navedeno strokovno oceno. Kaj se šteje kot vpliv strokovne javnosti je določeno že v razpisni dokumentaciji in sicer kot medijski odzivi, strokovne nagrade, uvrstitev v nacionalne preglede ali študijsko gradiv. Pri tem torej ne gre za nekoga tretjega, ki bi naj odločal, kot to navaja tožnica v tožbi, temveč le za osnove, ki so služile strokovni komisiji pri izdelavi ocene, z njimi pa je bila tožnica tudi v naprej seznanjena v razpisni dokumentaciji. Prav tako ni stvar odločbe, s katero je bilo odločeno o tožničini vlogi, ocena ostalih prijaviteljev, saj se o vsaki vlogi odloči s posebno odločbo. Z navedenim pa se je lahko tožnica seznanila na podlagi vpogleda v celoten spis javnega razpisa, kar ji je bil omogočeno, zato je neutemeljen njen tožbeni ugovor, da te možnosti ni imela.

Po vsem navedenem sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavanem primeru zahtevam po obrazloženosti odločitve zadoščeno, prav tako sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, saj je odločitev utemeljena glede na kriterije in merila razpisa, v postopku pri izdaji izpodbijane odločbe pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pri tem je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker predlagani dokazi (zaslišanje odgovorne osebe JAK) niso pomembni za odločitev (člen 59 ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.