Jedro

Sklep o izločitvi listin je preiskovalni sodnik izdal 9. 10. 2020 in je postal pravnomočen 30. 10. 2020. Glede na to, da so se izločene izjave zaprle v poseben ovitek in se shranile pri preiskovalnem sodniku šele po pravnomočnosti sklepa, je jasno, da se je sodnica, ki je sodelovala pri izdaji sklepa o podaljšanju pripora med preiskavo, seznanila z izločenimi dokazi. A iz tega razloga ni bila izločena iz odločanja o predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi predloga za izrek varnostnega ukrepa, saj po določilu 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP sodnik, ki se je pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokazov očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev, ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, za kar pa v obravnavani zadevi, ko je bilo odločeno zgolj o utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora, ni šlo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer obdolženec do vnovične odločitve ostaja v priporu.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zoper obdolženega M. O. podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in da se pripor izvršuje v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru M. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge iz 1. do 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP, ko sklep sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa tako, da se pripor odpravi, ali vsaj nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sklep o izločitvi listin je preiskovalni sodnik izdal dne 9. 10. 2020 in je postal pravnomočen dne 30. 10. 2020. Glede na to, da so se izločene izjave zaprle v poseben ovitek in shranile pri preiskovalnem sodniku šele po pravnomočnosti sklepa, je jasno, da se je sodnica M. M. Š., ki je sodelovala pri izdaji sklepa o podaljšanju pripora med preiskavo (sklep II Ks 49397/2020 z dne 16. 10. 2020), seznanila z izločenimi dokazi. A iz tega razloga ni bila izločena iz odločanja o predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi predloga za izrek varnostnega ukrepa, saj po določilu 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP sodnik, ki se je pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokazov očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev, ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, za kar pa v obravnavani zadevi, ko je bilo odločeno zgolj o utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora, ni šlo. Tako v točki 3 pritožbe uveljavljena procesna kršitev ni podana.

5. S sklepom preiskovalnega sodnika III Kpr 49397/2020 z dne 9. 10. 2020 ni bila izločena celotna ugotovitev policista J. L. Del njegove ugotovitve, ki je bil izločen iz spisa, v pritožbeno izpodbijani sklep ni povzet, zato nasprotna pritožbena trditev, ko pritožba namiguje na procesno kršitev v smislu določila 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ne more biti utemeljena.

6. V nasprotju s tem pa pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita procesno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so razlogi izpodbijanega sklepa v precejšnji meri s seboj v nasprotju, o odločilnih dejstvih pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini zapisnika o zaslišanju obdolženca v postopku in med samim zapisnikom o zaslišanju obdolženca v postopku. Iz spisovnega gradiva je moč razbrati, da je bil obdolženec zgolj enkrat zaslišan in sicer pred dežurnim preiskovalnim sodnikom. Takrat je izjavil, da se bo branil z molkom. V nasprotju s tem pa sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem sklepu v točki 4 navaja, da je obdolženec pred preiskovalnim sodnikom storitev vseh kaznivih dejanj priznal, pri čemer je prvi dve dejanji tudi opisal, glede ostalih pa se ni želel zagovarjati. Povedal je, da je vsa dejanja storil zato, da bi ga prijeli in bi šel v zapor, da bi imel redno hrano in oskrbo. Je namreč na ulici brez stalnega prebivališča. Zaveda se svojega zdravstvenega stanja in pripravljen je tudi, da bi se šel zdraviti. Takšnega zagovora obdolženec tekom tega postopka ni podal in je torej citirana ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 4 izpodbijanega sklepa protispisna. V nasprotju s tem, ko je sodišče opisalo kako se je obdolženec zagovarjal in kakšen zagovor je podal pa je na strani 8 zapisalo, da se obdolženec pred preiskovalno sodnico ni zagovarjal. Torej tudi razlogi izpodbijanega sklepa med seboj niso skladni. Ugotovitev te procesne kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.

7. V ponovnem odločanju (ko bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za podaljšanje pripora znova odločiti v roku 24 ur od prejema tega sklepa, ko bo v okviru tega roka moralo obdolžencu tudi vročiti sklep o utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora), bo moralo sodišče zgoraj citirano procesno kršitev sanirati in o utemeljenem sumu sklepati le na podlagi tiste vsebine listin oziroma zapisnikov, ki dejansko izhaja iz zapisnikov oziroma iz listin.

8. Ni odveč opozoriti tudi, da smisel obrazlaganja sklepa o podaljšanju pripora ni v povzemanju vsebine posameznih dokazov kot je to primer v izpodbijanem sklepu, ampak je bistvo sklepa o podaljšanju pripora predstaviti sklepanje sodišča o tem iz katerih dokazov in zakaj sodišče sklepa na danost določenih pravno relevantnih dejstev. Sodišče prve stopnje pa se naj izogiba tudi tako imenovanega „copy paste“ obrazlaganja svojih odločitev. Ravno v obravnavani zadevi ni moč mimo ugotovitve, da je sodišče pritožbeno izpodbijani sklep mestoma obrazlagalo z dobesednim povzemanjem svojih razlogov iz sklepa o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora. Tudi to nedoslednost bo moralo sodišče prve stopnje pri vnovičnem odločanju in obrazlaganju svoje odločitve odpraviti.

9. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, pri čemer se zaradi dognanja procesne kršitve, ni dotikalo utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb. Gotovo pa je, da se bo moralo do njih opredeliti sodišče prve stopnje, ko bo vnovič odločalo o predlogu za podaljšanje pripora. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

10. Kot je že zgoraj navedeno, bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za podaljšanje pripora znova odločiti v roku 24 ur od prejema tega sklepa, pri čemer pa obdolženec do vnovične odločitve ostaja v priporu.