Jedro

Objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prične teči z dnem zamude.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr.štev. III P 708/95 z dne 1.12.1998 tako spremeni, da se predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrže. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 48.507,00 SIT stroškov postopka vrnitve v prejšnje stanje, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba zaradi izostanka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

VRNITEV V PREJŠNJE STANJE: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. III P 708/95 z dne 15.5.1997. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz razloga bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v kateri predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlog za odlog izvršbe kot prepozen zavrže. Navaja, da je tožena stranka predlog za vrnitev v prejšnje tanje vložila po preteku 3 mesečnega objektivnega roka.

Pritožba je utemeljena.

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen, če se ugodi predlogu v nasprotju z določilom 119. člena Zakona o pravdnem postopku ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen (122. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ni bil pravočasno vložen in je zato pritožbo tožeče stranke sprejelo v obravnavo.

Prvi narok za glavno obravnavo v tej zadevi je bil 15.5.1997. Tožena stranka se naroka ni udeležila. Na predlog tožeče stranke je sodišče izdalo sodbo zaradi izostanka, ki je bila toženi stranki vročena 1.10.1997. Tožena stranka je dne 14.10.1997 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Na podlagi določila 3. odstavka 118. člena ZPP se po treh mesecih od dneva zamude, ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. To je objektivni rok, ki začne teči od dneva zamude, v tem konkretnem primeru od dne 15.5.1997, ko je bil opravljen narok za glavno obravnavo in izdana sodba zaradi izostanka (glej Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, stran 220). Pritditi je pritožbeni navedbi, da je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega objektivnega roka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen zavrglo (380. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZPP).

Na podlagi določila 156. člena Zakona o pravdnem postopku mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka, ki so ji nastali zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Izmed priglašenih stroškov je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo naslednje potrebne stroške: 500 odvetniških točk za sestavo odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, 50 točk za sestavo poročila stranki in 5 točk za materialne stroške, skupno 555 točk po vrednosti 87,40 SIT za eno točko, kar znese 48.507,00 SIT.

SODBA ZARADI IZOSTANKA: Sodišče prve stopnje je, na predlog tožeče stranke, izdalo sodbo zaradi izostanka opr.štev. III P 708/95 z dne 15.5.1997. Zoper sodbo zaradi izostanka je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da iz tožbenih navedb ne sledi utemeljenost višine vtoževane škode.

Pritožba je utemeljena.

Sodba zaradi izostanka se lahko izda, če so izpolnjeni pogoji določila 332. člena Zakona o pravdnem postopku. Pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedene v tožbi. Tožnik v tožbi zahteva plačilo odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena, časti in posega v pravice osebnosti. Tožnik v tožbi ni navedel stopnjo in dolžino trajanja duševnih bolečin, to je dejstev, ki so pomembna za določitev višine odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine za imaterialno škodo je vprašanje materialnega prava (pravni standard pravične denarne odškodnine). Na pravilnost uporabe materialnega prava pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP). Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi izostanka v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (369. člen ZPP). Odločitev pritožbenega sodišča ne pomeni, da v pravdnem postopku, v katerem se zahteva plačilo imaterialne škode, ni možno izdati sodbe zaradi izostanka. Sodbo zaradi izostanka je dopustno izdati, vendar pod pogojem, če sta v tožbi navedeni tudi stopnja in trajanje bolečin. Če stopnja in trajanje bolečin v tožbi nista navedeni, sodbe zaradi izostanka ni možno izdati, ker ni možno presoditi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi.