Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage glede obstoja nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage glede obstoja nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe (183. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) v višini 10.000,00 EUR in objavo sodbe (178. člen OZ) v časopisih A. in B. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj,(1) ali je po 183. členu OZ že sama kršitev osebnostne pravice, to je okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe, pravno priznana nepremoženjska škoda, za katero je pravna oseba upravičena zahtevati plačilo denarne odškodnine, ne da bi podrobneje opredelila posamezne elemente škode; (2) ali so tožnikove trditve, da so ga sporne toženčeve izjave blatile in metale slabo luč nanj in na njegovega direktorja, zaradi česar so bila temu in drugim zaposlenim postavljena vprašanja v smeri teh navedb, zadostna opredelitev nepremoženjske škode v smislu 183. člena OZ. Po predlagateljevem mnenju sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Tožnik najprej poudarja, da mu ni bilo treba konkretno opredeliti nepremoženjske škode, ki jo je povzročil toženec. Pravna oseba namreč ne more trpeti duševnih bolečin, ker te že pojmovno ne morejo nastopiti, saj pravna oseba kot taka nima bioloških lastnosti, potrebnih, da bi čutila bolečine. Iz tega razloga je po 183. členu OZ že sama kršitev osebnostne pravice – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe pravno priznana nepremoženjska škoda (primerjaj sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 737/2005 z dne 13. 6. 2006). Tožnik je zatrjeval protipravnost toženčevega ravnanja in tudi negativne posledice, to je blatenje tožnika in njegovega direktorja ter metanje slabe luči nanju v tiskanem mediju s precejšnjo naklado, in zahteval odpravo teh posledic. Že obstoj samega protipravnega ravnanja toženca, ki je podal sporne izjave, zadostuje za zahtevek za plačilo denarne odškodnine. Nadalje predlagatelj opozarja, da je v postopku tudi pojasnil posamezne vidike škode, ki jo je povzročil toženec. To so bile zanj zelo negativne posledice, ko so bile njegovemu zastopniku in drugim zaposlenim postavljena vprašanja, kaj te izjave pomenijo in kaj je narobe z njihovim poslovanjem. Direktor je moral na več mestih in več osebam pojasnjevati, kaj je ozadje take medijske diskreditacije, večkrat se je znašel v izredno neugodnem položaju, taki očitki pa so bili posredovani tudi drugim zaposlenim pri tožniku, kar je nedvomno vplivalo na njihovo počutje pri delu s pacienti, zaradi česar je to trpelo. V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje, o katerem sodna praksa Vrhovnega sodišča RS ne obstaja, praksa višjih sodišč pa ni enotna (primerjaj tudi odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 524/2012 z dne 10. 10. 2012).

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).