Jedro

Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe. Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP, je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor Mestne občine.

2. Pritožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je bila Mestna občina upravičena in dolžna vložiti ugovor za Mestno četrt saj na podlagi določila četrtega odstavka 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) in določila tretjega odstavka 69. člena Statuta Mestne občine (v nadaljevanju Statut) subsidiarno odgovarja za obveznosti mestne četrti. Pojasnjuje, da so mestne četrti del mestne občine v skladu z določilom drugega odstavka 67. člena Statuta. Dodaja, da mestne četrti nimajo lastnih finančnih finančnih virov in v tem oziru niso samostojne. Iz previdnosti prilaga tudi pooblastilo mestne četrti. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je izdala naročilnico Mestna četrt, ki je tudi delno poravnala račun, ki je glasil nanjo. Zavzema se za poravnavo dolga. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nepravilno zavzelo stališče, da je ugovor Mestne občine nedovoljen, ker ni dolžnica v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje se je nepravilno oprlo le na določilo drugega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ne da bi v skladu s 15. členom ZIZ upoštevalo subsidirano in smiselno tudi določil 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o stranski intervenciji, ki omogočajo drugim osebam, ki niso stranke, da sodelujejo v postopku tudi z vlaganjem pravnih sredstev.

6. Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe (peti odstavek 41. člena in drugi odstavek 44. člena ZIZ).1 Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP,2 je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.3 V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka (prvi odstavek 199. člena ZPP v zvezi a 15. členom ZIZ).

7. Mandatni postopek nadomešča redni pravdni postopek, zato so v njem podani isti razlogi, ki utemeljujejo stransko intervencijo v redni pravdi. Vsebina pravnih posledic pravnomočnega sklepa o plačilnem nalogu (naložitvenega dela sklepa o izvršbi - tretji odstavek 44. člena ZIZ) lahko posredno vpliva na pravni položaj tretjega, ki ni stranka postopka.4 Tak primer materialnopravne povezave je tudi zakonsko opredeljena subsidiarna odgovornost mestne občine za obveznosti mestne četrti, če je ta samostojna pravna oseba (četrtega odstavek 19.c člena ZLS).

8. V obravnavani zadevi ima Mestna četrt lastno pravno subjektiviteto, kot izhaja iz določila prvega odstavka 69. člena Statuta, zato mestna občina ni dolžnica (toženka) v obravnavani zadevi. Finančna nesamostojnost mestne četrti, ki jo navaja pritožnica, je v tej zvezi brez pomena. Mestna občina zato v obravnavanem postopku ni mogla nastopati v svojem imenu za mestno četrt kot del občine, ampak le v svojem imenu kot intervenient (ločen udeleženec postopka) na strani mestne četrti kot dolžnice (toženke) zaradi subsidiarne odgovornosti za obveznosti mestne četrti.

9. Intervenient lahko vstopi v postopek vse do pravnomočnosti odločbe o zahtevku (drugi odstavek 199. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da lahko vloži tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V obravnavani zadevi jemestna občina že vložila ugovor. Takšno procesno ravnanje vsebuje tudi konkludentno izjavo o vstopu v postopek (tretji odstavek 199. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O stranski intervenciji odloči sodišče prve stopnje potem, ko je dalo obema strankama možnost, da se o vstopu izjavita in mu nasprotujeta (prvi odstavek 200. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokler intervencija ni pravnomočno zavrnjena, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova procesna dejanja ne morejo izključiti (drugi odstavek 200. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tako v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo zavreči vloženega ugovora.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje se je odločilo za vrnitev zadeve v ponovno odločanje, saj namen zakonske ureditve glede odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To mora storiti le izjemoma, če bi vrnitev v novo sojenje povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar ni primer v obravnavani zadevi, v kateri je do sedaj postopek tekel ažurno. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je sodišče prve stopnje povsem zgrešilo bistvo zadeve in sploh ni izvedlo vsebinske presoje, bi povsem izvotlilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS). Hkrati bi preširoka razlaga zakonskih pristojnosti sodišča druge stopnje glede odprave pomanjkljivosti sojenja sodišča prve stopnje lahko negativno vplivalo na motiviranost sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanje.

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej postopati v skladu s pojasnjenimi zakonskimi določili o stranski intervenciji in o njej odločiti, nato pa ponovno odločiti še o vloženem ugovoru.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 8 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ta sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glej Rijavec, v.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 668. Obsežno o resnični naravi in delno neustreznem poimenovanju postopka glej Ljubimski, J: Avtomat COVL. Pravna praksa, št. 23/2012, str. 6 in nasl. 2 Tako sklepi VSC I Ip 842/2008, VSL sklep I Ip 2832/2010, VSL sklep II Ip 5865/2013. 3 Tudi Vrhovno sodišče poudarja, da za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je postopek za izdajo plačilnega naloga, ne pride v poštev enako razumevanje položajev strank, kot velja za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova (Sklep II Ips 24/2013, 8. točka obrazložitve). 4 Obširneje o pomenu stranske intervencije Ude, L. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, 2. knjiga, str. 265 in nasl.