Jedro

Zgolj okoliščina, da atrijev iz pravno-tehničnih razlogov v tem trenutku ni možno evidentirati v evidenci katastra stavb, ne pomeni, da elaborat ne predstavlja ustrezne strokovne podlage za odločitev v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 10. 12. 2018: - ugotovilo, da predstavljata elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb sodne izvedenke M. M. (ob upoštevanju s strani izvedenke izdelanega popravka obrazca K-5 z dne 7. 8. 2018) primerno strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb ter zemljišča pod stavbo oziroma parcelacije v zemljiški kataster (I. točka izreka), - Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da po pravnomočnosti predmetnega sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru ter v katastru stavb v skladu z elaboratoma iz I. točke, sodišču pa posreduje pravnomočno odločbo o vpisu (II. točka izreka), - odločilo, da postaneta predhodno omenjena elaborata sestavna dela izreka sklepa (III. točka izreka), - dopustilo udeležbo A. B. iz L. (IV. točka izreka).

2. Zoper I. do III. točko izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje udeleženec E. K., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v tem delu odpravi. Pojasnjuje, s kakšno nalogo je sodišče prve stopnje s sklepom v novembru 2017 postavilo sodno izvedenko geodetske stroke M. M. Poudarja, da je dne 18. 6. 2018 in 7. 9. 2018 podal pripombe na izvedensko poročilo in na popravek poročila. Strinja se s pojasnili izvedenke v 2. in 3. točki odgovora, njegovo nestrinjanje pa ostaja glede 1. in 4. točke odgovora. Iz pojasnil izvedenke naj bi bilo razvidno, da dejansko stanje, kot je opredeljeno v strokovni podlagi, ne ustreza dejanskemu stanju, ampak ga z določenimi razlogi izkrivlja. Višinsko koto etaže, na kateri se nahaja posamični del št. 32, se napačno evidentira, menda zato, ker gre za majhno razliko višine in ker gre samo za eno stanovanje. Iz pojasnil izvedenke je razvidna tudi napačna uporaba materialnega predpisa. V nadaljevanju pritožnik pojasnjuje vsebino drugega odstavka 10. člena Pravilnika o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/12, s kasnejšimi spremembami). Pri vprašanju dodatne etaže dejansko gre za usklajevanje z nepremičninsko evidenco. Pojasnjuje, zakaj v konkretnem primeru nastane višinska razlika med enim in drugim delom stanovanja posam. dela št. 32. Po njegovem mnenju argument o majhni višinski razliki in majhni površini nove etaže za posam. del št. 32 ni vsebinski. Uskladitev stanja v nepremičninskih evidencah z dejanskim stanjem je v javnem interesu, kar je tudi eden od namenov ZVEtL-1. Prav tako pa je tudi v pravnem interesu lastnika posameznega dela, saj mu povečuje pravno varnost. V nadaljevanju pritožba omenja, kaj določa peti odstavek 23. člena ZVEtL-1. Ker gre v tej zadevi za spremembo v zemljiškem katastru, se omenjena določba očitno nanaša tudi na atrij, ki pripada stanovanju pritožnika. Sodišče v postopku, kot je predmetni, domnev iz 23. člena ZVEtL-1, ne more kar prezreti. Zdi se mu nesprejemljivo, da bi sodišče izreke v izdanih sklepih prilagajalo z ozirom na to, s katero programsko opremo razpolaga določen nosilec javnega pooblastila pri vodenju uradnih evidenc. Določba v petem odstavku 23. člena ZVEtL-1 je v novelo zakona dodana prav z namenom, da ne bi v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine prihajalo do napačnih vpisov. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj strokovna podlaga ni skladna s 73. členom ZEN v povezavi s 27. členom Pravilnika o vpisih v kataster stavb, zaradi česar posledično ni moč uporabiti 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni natančno obrazložilo, zakaj se s pritožnikovimi argumenti ne strinja, ampak je v 12. točki obrazložitve zgolj pavšalno napisalo, da sprejema kot strokovno in pravilno navedbo izvedenke, da je ravnalo v skladu z zakonodajo oziroma glede na tehnične zmožnosti GURS. Obrazložitev ostaja brez pojasnila, ali je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ali je kršen materialni predpis. Zato izpodbijanega sklepa ni možno preizkusiti.

3. Ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno navajanje, da naj bi iz pojasnil sodne izvedenke M. M. izhajalo, da se dejansko stanje, kot je opredeljeno v strokovni podlagi, z določenimi razlogi izkrivlja, ni prepričljivo. Zgolj okoliščina, da omenjena izvedenka namesto petih stopnic (kot to omenja pritožba) navaja,1 da naj bi šlo pri delu stavbe 32 med atrijskim delom stanovanja in drugim delom stanovanja za manjšo spremembo višine cca tri stopnice, sama za sebe prav gotovo ne more biti podlaga za tak (resen) očitek. Bolj pomembno v predmetni zadevi je, da je slednja v odgovorih na pripombe z dne 7. 8. 2018 in 19. 9. 2018 jasno izpostavila, da omenjena sprememba (razlika)2 v samo enem stanovanje predmetne stavbe s strokovnega stališča ni razlog za opredelitev dodatne etaže3 in da kot taka ne vpliva na ureditev lastniških razmerij v stavbi. Na drugi strani je pritožnikovo sklicevanje na javni interes kot tudi pojasnjevanje, da je uskladitev v nepremičninskih evidencah z dejanskim stanjem v (pravnem) interesu lastnika, ker naj bi mu povečevala pravno varnost, presplošno. Zakaj bi bil pritožnikov pravni položaj bolj varovan, če bi bila (kot je predlagal sam) določena še ena (med)etaža, in zakaj je sedaj manj varovan (ko v elaboratu dodatna etaža ni predvidena), pritožba ne uspe konkretno pojasniti.

6. Pritožnik poudarja, da bi moralo biti v elaboratu upoštevano, da se v skladu s petim odstavkom 23. člena ZVEtL-14 atriji štejejo za sestavine posameznih delov stavbe. V zvezi s tem očitkom je izvedenka v svojih odgovorih na pripombe (z dne 7. 8. 2018 in 19. 9. 2018) pojasnila, da programska oprema GURS še ne omogoča evidentiranja atrijev kot delov stavbe in da se zato do njene spremembe (prilagoditve programske opreme evidence katastra stavb) in spremembe potrebne zakonodaje v skladu z navodili GURS atriji evidentirajo s samostojnimi parcelami in ne kot deli stavbe (skratka da do tedaj evidentiranje atrijev v evidenci katastra stavb ni možno). Zgolj okoliščina, da atrijev iz (strani izvedenke) pojasnjenih pravno-tehničnih razlogov v tem trenutku ni možno evidentirati v evidenci katastra stavb, ne pomeni (kot to trdi pritožba), da elaborat ne predstavlja ustrezne strokovne podlage za odločitev v predmetnem postopku. Elaborat je vedno izdelan ne le ob upoštevanju veljavne zakonodaje, ampak tudi z ozirom na vsakokrat podani (obstoječi) pravno-tehnični okvir5 (torej glede na ostale v tem oziru relevantne predpise kot tudi tehnično (programsko) opremo). Ko bodo ti predpogoji izpolnjeni, bo možno opraviti tudi vpis v skladu s petim odstavkom 23. člena ZVEtL-1, ki pa že sedaj (in ne glede na vsebino vpisov v katastru) sam po sebi določa pravno naravo atrija (atrijev). Prav tako ne drži očitek, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo, zakaj ni sledilo pritožnikovim argumentom. V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč navedlo, da se opira (sklicuje) na odgovore, ki jih je na njegove pripombe podala izvedenka (in so navedeni v 7. in 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), s čimer je povsem jasno odgovorilo, zakaj njegovim razlogom ni sledilo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Glej izvedenkin odgovor na pripombe z dne 7. 8. 2018. 2 Pa naj bodo to 5 (kot navaja pritožba) ali cca 3 stopnice (kot ugotavlja izvedenka). Pritožbena trditev, da zato izvedenkin argument o majhni spremembi višine ni vsebinski, ni prepričljiv (očitek o nejasnosti, ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno ali ne, pa brezpredmeten). 3 Skratka, da ta opredelitev (vzpostavitev) ni potrebna. 4 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 5 V tem okviru torej ne gre za vprašanje morebitne neustavnosti zakona (konkretno ZVEtL-1), zaradi katerega bi moralo sodišče sprožiti postopek za oceno njegove ustavnosti.