29. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe SI-DVA, d. o. o., Kranj, ki jo zastopa direktor Silvo Simončič, na seji 29. maja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 159. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 83/04 – ZVCP-1) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena Pravilnika o avtošolah (Uradni list RS, št. 114/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene odstavke 159. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ki določajo kadrovske pogoje za delovanje avtošol, izjeme za izobraževalne zavode ter položaj podružnic. V zvezi s kadrovskimi pogoji izpodbija tudi 3. člen Pravilnika o avtošolah (v nadaljevanju Pravilnik). Pobudnica meni, da obliko in število zaposlenih določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr. in 10/08 – v nadaljevanju ZGD-1), ne pa ZVCP-1 kot lex specialis. Sicer pa naj avtošole za opravljanje dejavnosti ne bi potrebovale tolikšnega števila zaposlenih in takšne oblike zaposlovanja, zlasti ne v manjših krajih. Podružnici, ki lahko opravlja dejavnost na istem območju kot druga avtošola, naj bi bilo dovoljeno poslovati, čeprav tam sploh nima zaposlenih. Meni, da niso izkazani upravičeni razlogi za strožje pogoje glede števila in oblike zaposlitve v avtošolah in ne nujnost, sorazmernost in javni interes za omejevanje svobodnega podjetništva z izpodbijano ureditvijo, zato naj bi ta kršila 2. in 74. člen Ustave. Pobudnica navaja, da je prejela odločbo Inšpektorata za notranje zadeve o začasni prepovedi opravljanja dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in odločbo Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe zoper to odločbo.

B.

2.Ustava v prvem odstavku 74. člena določa, da je gospodarska pobuda svobodna, v drugem odstavku pa, da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij (prvi stavek). S tem Ustava prepušča zakonodajalcu, da glede navedenih vprašanj uredi način uresničevanja te človekove pravice (drugi odstavek 15. člena Ustave). Ustavnosodna presoja zakonske ureditve, ki po vsebini ne pomeni omejitve posamezne pravice, temveč le določitev načina njenega izvrševanja, je zadržana. Ustavno sodišče v tem okviru praviloma preizkusi le, ali je imel zakonodajalec razumen razlog, da je tak način predpisal (glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-280/05 z dne 18. 1. 2007, OdlUS XVI, 7).

3.ZGD-1 kot splošni predpis za ustanavljanje in poslovanje gospodarskih družb in drugih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti dopušča možnost, da drug zakon določi posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, ki morajo biti izpolnjeni, da družba lahko začne opravljati to dejavnost (sedmi odstavek 6. člena ZGD-1). Ti pogoji so navedeni v 158. in 159. členu ZVCP-1. Ureditev v izpodbijanem drugem odstavku 159. člena ZVCP-1 po svoji vsebini pomeni določitev pogojev za ustanavljanje gospodarskih organizacij, ker morajo biti ti izpolnjeni že pri začetku opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 158. člena ZVCP-1). Za določitev takih pogojev je imel zakonodajalec razumen razlog. Za varnost javnega prometa je namreč bistvenega pomena kvalitetno usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, to pa je mogoče doseči le s kvalitetno izvedbo programa tega usposabljanja, vključno s preizkusi znanja in spretnosti pred komisijama avtošole. Ta cilj lahko zagotovi le strokovno osebje avtošole, zato je pomembno, da ima avtošola tako osebje stalno zagotovljeno. Število učiteljev je pogoj za kvalitetno izvedbo programa usposabljanja. Temu, da je zakonodajalec določil minimalno število učiteljev v delovnem razmerju za poln delovni čas kot pogoj za ustanovitev avtošole, ni mogoče očitati nerazumnosti. Avtošolam je zaradi zagotovitve kvalitetnih storitev že prej veljavna ureditev predpisovala pogoj določenega števila zaposlenega strokovnega osebja. Izpodbijana ureditev je to zahtevo povečala za enega učitelja vožnje. Glede na to izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati, da je s strožjimi pogoji za opravljanje dejavnosti nedopustno posega v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.

4.Izpodbijani četrti odstavek 159. člena ZVCP-1 dopušča poslovanje prek podružnic ob izpolnjenih dodatnih pogojih. Ti se nanašajo na materialne pogoje za opravljanje dejavnosti (prostori in vozila) in na pridobitev odločbe o vpisu podružnice v register avtošol. Pobudnica navaja, da podružnici ni treba izpolniti pogojev glede števila zaposlenega osebja iz drugega odstavka tega člena, in smiselno zatrjuje ogrožanje manjših avtošol na trgu. Vendar tudi ti očitki niso utemeljeni. Poslovanje prek podružnic je zgolj način poslovanja gospodarskega subjekta in je stvar notranje organizacije. Podružnica, ki ni samostojen gospodarski subjekt, mora zaradi dejanskih možnosti poslovanja izpolnjevati posebej določene materialne pogoje, prek avtošole, katere del je, pa mora izpolnjevati kadrovske in druge z zakonom določene pogoje.

5.Glede na zgornje ugotovitve so očitki pobudnice o neskladnosti drugega in četrtega odstavka 159. člena ZVCP-1 z 2. in s 74. členom Ustave očitno neutemeljeni.

6.Pobudnica izpodbija tudi tretji odstavek 159. člena ZVCP-1, vendar utemeljitev za svoje očitke ne navaja, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pobudnica izpodbija tudi 3. člen Pravilnika, ki se vsebuje enako določbo kot drugi odstavek 159. člena ZVCP-1. Očitkov posebej ne navaja, zato je mogoče sklepati, da so enaki kot v primeru izpodbijane zakonske določbe. Te pa je Ustavno sodišče že zavrnilo.

7.Glede na povedano je Ustavo sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZVCP-1 in za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena Pravilnika zavrnilo kot očitno neutemeljeno, ne da bi se pri tem spuščalo v vprašanje, ali so sploh podane procesne predpostavke za njeno obravnavo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Sedmi odstavek 6. člena ZGD-1 se glasi: "7) Če drug zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti poleg pogoja iz prejšnjega odstavka določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.