Jedro

Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca zoper izdano začasno odredbo.

2. Zoper tak slep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. V pritožbi toženec navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ignorira stališče in navodilo višjega sodišča v sklepu II Cp 3426/2014 iz katerih izhaja, da pravne posledice razmerja odpoved dedovanju in izplačilo dednega deleža pri notarju niso popolnoma nič drugačne kot če bi dolžnik in toženec sklenila dedni dogovor. Sodišče prve stopnje brez razumnih in logičnih razlogov in brez pravne argumentacije zatrjuje nek skrit namen dolžnika in hkrati ne pojasni v čem naj bi bil tožnik na slabšem, če je dolžnik prejel denar od notarja ali če bi ga prejel na zapuščinski obravnavi, oboje istega dne. Toženec ni bil seznanjen z obstojem tožnikove terjatve kot napačno ugotavlja sodišče prve stopnje, saj take ugotovitve nimajo opore v listinah in temeljijo zgolj na nedokazanih domnevah, kar pomeni arbitrarno odločanje. M.B. ni toženčev sin, in stikov z njim ni imel in ga toženec sploh ne pozna in za njegove dolgove ni vedel. Toženec ni vedel, niti ni mogel vedeti, da bo tožnik s sklenitvijo posla oškodovan. Prav tako z ničemer ni izkazana nevarnost, čeprav je trditveno in dokazno breme na tožencu.

4. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V predmetnem postopku je sodišče vezano na trditve strank. V konkretnem primeru tožnik v tožbi zatrjuje, da predstavlja odpoved dediščini dolžnika M. B. neodplačno razpolaganje (četrti odstavek člena 256 OZ). Že iz predhodnega razveljavitvenega sklepa II Cp 3428(2014 izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede odpovedi dediščini materialnopravno napačni, saj se je dolžnik B. M. odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju in da gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor in da gre za enako situacijo kot, če bi šlo za dvostranski posel in se lahko slednji izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih (točka 8 razveljavitvenega sklepa). Ker tožnik po razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje ni postavil trditev sodišča prve stopnje ni imelo podlage niti dokazov, da je ugotavljalo ravnanje dolžnika in toženca. Ker gre za odplačno razpolaganje, saj na dosedanje podatke v spisu, je za uspešnost izpodbijanja potrebno izkazati zmanjšanje dolžnikovega premoženja pri katerih načelo enakomernosti ni upoštevano in je dolžnik za svojo izpolnitev prejel nasprotno izpolnitev, ki je manjše vrednosti. Glede na navedeno v zdajšnji situaciji verjetnost terjatve ni izkazana in je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi, izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi in predlagano začasno odredbo zavrniti (člen 365, točka 3 ZPP).