Jedro

Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upraviteljice (procesno dejanje 130, v nadaljevanju p. d.) za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine z ID znakom 000-000-434 kupcu (p. d. 165). Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da sodišče ni sledilo predlogu upraviteljice naj izda omenjeni sklep. Sodišče prve stopnje je bilo namreč po izdaji sklepa o prodaji navedene nepremičnine z dne 24. 6. 2022 (p. d. 118, pravnomočen 12. 7. 2022) obveščeno, da je bila nepremičnina pravnomočno zasežena v kazenskem postopku, v zvezi s katerim je bila predhodno v zemljiški knjigi pri nepremičnini vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Na podlagi sklepa preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kopru (II Pom 13669/2019, 30. 11. 2022) predložene s strani upraviteljice 8. 12. 2022 sodišču, je bila odločba italijanskega sodišča z 9. 3. 2019 v delu, ki se nanaša na odvzem navedene nepremičnine priznana. Po tem sklepu se sodba italijanskega sodišča izvrši tako, da se stečajnemu dolžniku odvzame navedena nepremičnina. Premoženje od trenutka, ko je bilo z odločbo sodišča zaseženo, ne more biti več predmet prodaje. Zaseg nepremičnine zaradi kaznivega dejanja je ukrep javnopravne narave, ki učinkuje tudi na premoženje v stečajni masi. Zato bo sodišče tudi s kupcem nepremičnine v nadaljevanju sklenilo dogovor od razvezi prodajne pogodbe.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik M. (v nadaljevanju upnik, p. d. 173) in je smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno odloči, da se postopek nadaljuje z izročitvijo nepremičnine kupcu.

3. Stečajna upraviteljica je odgovorila na upnikovo pritožbo (p. d. 189). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za izročitev nepremičnine, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

**Bistveno dejansko stanje**

5. 5. 4. 2019 je bil izdan sklep o začetku sekundarnega stečajnega postopka nad dolžnikom.

6. 5. 7. 2019 se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku.

7. 23. 7. 2019 je bil izdan sklep preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. II Pom 136692/2019 o začasni odredbi, s katero je bilo prepovedano družbi (njenim zakonitim zastopnikom) S. ter vsem z njene strani pooblaščenim osebam odtujitev in nadaljnja obremenitev nepremičnin k. o. X, stavba 1, del stavbe 2 (ID ...) in k. o. Y, stavba 3, del stavbe 4 (ID ...), kar se zaznamuje z vpisom v zemljiški knjigi. Začasno zavarovanje lahko traja do preklica. Podlaga za izdajo tega sklepa je določba 203. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1).

8. 24. 6. 2022 je bil izdan pravnomočen sklep o prodaji navedenih nepremičnin. V postopku prodaje je bila kupnina plačana.

9. 30. 11. 2022 je bil izdan sklep preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. II Pom 136692/2019, o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu - sodba sodnika za preliminarno preiskavo sodišča v Pordenonu, št. 1449/2019 z dne 9. 3. 2019 v delu, ki se nanaša na odvzem, ki je postala pravnomočna 18. 4. 2019 in se izvrši tako, da se družbi S., d. o. o. odvzame nepremičnini, navedeni že v začasni odredbi, na način, da se pri navedenih nepremičninah vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije. Sklep je postal pravnomočen 21. 2. 2023 (p. d. 192).

10. Upraviteljica je z obema kupcema sklenila sporazum, v katerem je navedeno, da sta pogodbeni stranki sklenili prodajno pogodbo, s katero je prodajalec prodal, kupec pa kupil v stečajnem postopku nepremičnino, za katero se prodajni postopek razveljavi.

11. 15. 12. in 22. 12. 2022 je upraviteljica sodišču predložila podpisana soglasja o razvezi kupoprodajnih pogodb ter predlagala sprejetje sklepa o soglasju k razvezi kupoprodajnih pogodb ter vračilu kupnine in varščin. O predlogih še ni bilo odločeno (redno poročilo upravitelja, p. d. 188, 30. 1. 2023).

12. Glede na opisane okoliščine razveljavitve prodajnega postopka, je postal brezpredmeten predlog upraviteljice sodišču za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Pravni učinki prodaje nepremičnin namreč ne morejo več nastati. Brez pomena je zato ostalo vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, o zavrnitvi upraviteljičinega predloga za izdajo (oblikovalnega) sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v skladu z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.

13. Glede ostalih vprašanj, ki so se zastavila v tem postopku pa višje sodišče kot dodatne razloge v nadaljevanju pojasnjuje svoje stališče. Gre namreč za stik več določb kazenskega, insolvenčnega in stvarnega prava.

**Sklop dejanskega stanja in kazenskopravnih določb**

14. Iz sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice z dne 23. 7. 2019 izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru ravnalo po zaprosilu italijanskih pravosodnih organov na podlagi določil 203. člena ZSKZDČEU-1. Italijanski preiskovalni sodnik je sprejel odločitev, da je potrebno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi na premoženju zaradi pričakovane protipravno pridobljene premoženjske koristi tudi za začasen zaseg premoženja v Republiki Sloveniji. Sklep italijanskega sodnika je le dodaten sklep v smislu na novo najdenega premoženja, ki pa ga mora doleteti ista usoda kot za ugotovljeno premoženje v drugih državah. Vodilna v kriminalni združbi A. A. in B. B. sta s prevaro, da naj bi šlo za usposobljenega finančnega investitorja preko mreže sodelavcev s sedežem v Novi Gorici, Kopru in Puli uspela pridobiti manj kot v dveh letih 3.000 varčevalcev v znesku, ki presega 72.000.000,00 EUR. Z denarjem vlagateljem naj bi ustanovila družbo V., d. o. o., za nakup šestnajstih nepremičnin na italijanskem ozemlju. Gre za kazniva dejanja kriminalne združbe po členu 416 KZ RI, goljufije po členu 640 KZ RI, nezakonito izvajanje stroke finančnega posredništva, avtoreciklaže in gre tudi za postopek zoper družbo, lastnico nepremičnin v Republiki Sloveniji.

15. Tako je sodnik za preliminarne preiskave odobril začasen zaseg premoženja do višine 3,731.000.000,00 EUR, kar je bilo že realizirano na področju R Italije. Iz sklepa preiskovalne sodnice o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu - sodba sodnika za preliminarne preiskave sodišča v Pordenonu št. 1449/2019 z dne 9. 3. 2019, v delu, ki se nanaša na odvzem in je postala pravnomočna 18. 4. 2019 izhaja, da se izvrši na način, da se na navedenih nepremičninah vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije.

16. V navedenem sklepu je pojasnjeno njuno delovanje. V trenutku, ko je eden izmed obdolžencev A. A. prenehal investirati na trgu Forex je preusmeril del denarja pridobljenega s prevarami v nakup številnih nepremičnin na italijanskem ozemlju, v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Te nepremičnine so bile formalno kupljene s strani S. d. o. o. Zoper B. B. je bila izdana sodba, v kateri ji je bila izrečena kazen zapora v trajanju štirih let in dveh mesecev in 5.000,00 EUR globe. Zoper A. A. je bila 3. 7. 2019 izdana obsodba v okviru katere mu je bila izrečena zaporna kazen v višini petnajst let in štiri mesece in 36.000,00 EUR denarne kazni.

17. Obdolženca sta najprej ustanovila S., nato sta preko te družbe kupila nepremičnine z denarjem, pridobljenim z goljufijami - registrirane v imenu že omenjene družbe in sta jih nato dala v najem tretjim osebam. Gre za nepremičnine, ki so bile predmet prodaje v stečajnem postopku. Po členu 648 guater KZ se odredi odvzem stvari, ki so bile zasežene B. B. in vsekakor nepremičnin, ki so corpus delikti kaznivega dejanja pranja denarja ali drugih s kaznivim dejanjem pridobljenih koristi s strani samega storilca kaznivega dejanja in so navedene v 20. točki obtožnice. V skladu z določbo 209. člena ZSKZDČEU-1 je bila navedena odločba italijanskega sodnika priznana. Odrejena je bila tudi izvršitev z vpisom lastninske pravice v korist Republike Slovenije na navedenih nepremičninah.

18. V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.1

19. Iz doslej ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je premoženjsko korist pridobila pravna oseba, to je stečajni dolžnik. Premoženjsko korist, to je navedene nepremičnine je pridobila neposredno. V konkretnem primeru je šlo torej za primarni odvzem, upnica Republika Slovenija ima sekundarno terjatev. Vse določbe kazenskopravne zakonodaje so v teh primerih specialne določbe v razmerju z ZFPPIPP.2 **Tek stečajnega postopka in ZFPPIPP**

20. Sklep preiskovalne sodnice o izdani začasni odredbi je bil izdan po začetku sekundarnega stečajnega postopka nad dolžnikom. Z dnem začetka stečajnega postopka je posle zastopanja dolžnika prevzela stečajna upraviteljica (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP), pooblastila zakonitih zastopnikov dolžnika pa so prenehala (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Namen stečajnega postopka je v sodnem postopku unovčiti vse dolžnikovo premoženje in to z delovanjem upraviteljice kot organa stečajnega postopa (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Pravnoposlovni prenos dolžnikovega premoženja je namenjen le njegovemu unovčevanju, ne pa več v pomenu svobodnega sklepanja obligacijskih razmerij med pogodbenimi strankami.

21. Z začasno odredbo je bilo prepovedani družbi in njenim zakonitim zastopnikom stečajnega dolžnika, torej le še upraviteljici, ter vsem z njene strani pooblaščenim osebam odtujitev in nadaljnja obremenitev navedenih nepremičnin, s časovno veljavnostjo do preklica. Kot je bilo pojasnjeno svobodnega razpolaganja s premoženjem zaradi začetka stečajnega postopka med strankami ne more biti več. Namen zavarovanja je, da se prepreči nadaljnje razpolaganje s premoženjem, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Sklep o izdani začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve je res ovira le za pravno poslovno razpolaganje, do katerega pa kot je bilo opisano sploh ne more več priti. Glede na naravo kazenskega postopka in namen odvzema ima prepoved absolutne učinke. Drugačna razlaga bi omogočala njen obid preko stečajnega postopka.

22. V konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da je šlo za mednarodno sodelovanje oziroma pravno pomoč v kazenskih zadevah v okviru EU. Ob upoštevanju okoliščine, da je iz razlogov sklepa preiskovalne sodnice z dne 23. 7. 2019 izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika, bi vsaj previdnost lahko narekovala stečajni upraviteljici, da ne bi sodišču predlagala izdaje sklepa o prodaji navedenih nepremičnin. Sploh pa potem, ko ni z nobenim pravnim sredstvom uspela preprečiti učinkov začasne odredbe. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima res v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Upoštevajoč samo tek stečajnega postopka bi lahko res prišlo do situacije, ko bi po izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcem, premoženje prešlo v stečajno maso, iz zemljiške knjige pa bi bila tudi izbrisana prepoved odtujitve in obremenitve teh nepremičnin (2. točka prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP).

**Izločitvena pravica Republike Slovenije**

23. V postopku je bilo ugotovljeno, kar izhaja tudi iz elektronskega stečajnega spisa, da upnica Republika Slovenija doslej še ni prijavila izločitvene pravice na navedenem premoženju. V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da ima v primerih primarnega odvzema premoženja upnica Republika Slovenija položaj izločitvene upnice.3 Vendar se v konkretnem primeru v zvezi s tem zastavlja več vprašanj. Najprej, če ima Republika Slovenija izločitveno pravico, ali jo mora sploh prijaviti v stečajnem postopku v smislu 22. člena ZFPPIPP. Njen položaj je primerljiv z osebo, ki ima pričakovano „lastninsko pravico“, ki je ni treba prijaviti v stečajnem postopku (3. točka 22. člena ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu je podana pravna podlaga za vpis lastninska pravica v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Drugič, če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku, kdaj je nastal položaj, da bi upnica Republika Slovenija sploh lahko prijavila izločitveno pravico v stečajnem postopku. Zdi se, da na podlagi začasnega zavarovanja ne bi zadostila vsebini prijave izločitvene pravice v skladu z drugim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Slednje bi lahko verjetno storila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu z dne 30. 11. 2022. Če bi sodišče do tedaj že izpeljalo prodajo nepremičnine s pravno veljavnim prenosom na kupca po ZFPPIPP, upnica Republika Slovenija sploh ne bi več mogla zaščititi svojega pravnega položaja s prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku. Slednje postopanje je sodišče preprečilo z izdajo izpodbijanega sklepa.

24. Višje sodišče pripominja, da je kot dodatne razloge v tem sklepu, poskušalo izraziti le svoje pomisleke v zvezi s postopanjem upraviteljice in sodišča v tem postopku glede na to, da bi bilo treba upoštevati tako kazenskopravno kot insolvenčno zakonodajo in morda, kljub zapovedani hitrosti stečajnega postopka, počakati s prodajo do pravnomočnosti postopka priznanja odvzema nepremičnin na podlagi tuje sodne odločbe.

25. Kot izhaja iz doslej povedanega višje sodišče meni, da v nobenem primeru upniki stečajnega dolžnika ne bi mogli biti poplačani iz premoženja, ki je bilo protipravno pridobljeno s kaznivim dejanjem. Iz tega premoženja vključno z najemninami ne bi smeli biti poplačani niti stroški tega postopka. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da upniki v tem stečajnem postopku ne bodo mogli biti poplačani zaradi izpodbijanega sklepa. Višje sodišče pa ne odgovarja na pritožbene razloge, ki jih povzema upnik v zvezi s pritožbo zoper sklep preiskovalne sodnice o priznanju tuje sodne odločbe. Sklicevanje na obsežno sodno prakso izvršilnih postopkov v pritožbi in tudi v odgovoru upraviteljice na upnikovo pritožbo, pa v konkretnem primeru ni uporabljivo. Že opisane okoliščine tega primera niso primerljive z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga odločanju sodišča v drugih primerih. Zato na izražene dvome o (ne) pravilnosti ravnanja sodišča prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom, višje sodišče niti ne odgovarja. Izvajanje upraviteljice v odgovoru na pritožbo se v pretežni meri nanaša tudi na vprašanje pravilnosti priznanja tuje sodne odločbe, kar je predmet pritožbenega postopka pred drugim in ne pred sodiščem v tem stečajnem postopku. Sploh pa so vse te pritožbene trditve brezpredmetne, ker je sklep o priznanju odvzema spornih nepremičnin stečajnega dolžnika postal pravnomočen. Vsa njena izvajanja v zvezi s pravilnostjo izpeljane prodaje po ZFPPIPP se nanašajo le na splošna pravila, ki jih je treba uporabiti pri prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, kar pa ne more veljati upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Bistveno dejstvo je namreč bilo, da je bilo navedeno premoženje že začasno zavarovano v postopku zavarovanja pred našim sodiščem in izdan pravnomočen sklep o priznanju odvzema spornih nepremičnin stečajnega dolžnika italijanskega sodnika, vse po določbah ZSKZDČEU-I. 26. Višje sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni bila storjena nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 VSL sodba VI Kp 27777/2016, 27. 3. 2018. 2 Obsežno glej: Vanja Verdel Kokol, Kazenskopravni odvzem premoženjske koristi pravnim osebam, Podjetje in delo 5/2021/X L VII, stran 701 do 730. 3 II Ips 499/2007, 26. 11. 2009 in VSL sklep Cst 662/2018, 9. 1. 2019. Drugačno stališče je bilo oblikovano v prispevku V. Balažic, Gospodarskopravna šola, CIP, 2020, neobjavljeno.