Jedro

Zoper sklep o postavitvi izvedenca ni pritožbe.

Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti neposrednemu izpodbijanju zatrjevanih dejstev nasprotne stranke niti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrejvala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je sicer po stališču novejše teorije v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Vsa dejstva, potrebna za ugotovitev višine dolga in postavitev ustreznih trditev, so razvidna iz same kreditne pogodbe in amortizacijskega načrta, ki je bil posredovan s strani upnika skupaj s pogodbo, zato ni mogoče šteti, da je bila višina upnikove terjatve zunaj dolžničinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati (pa čeprav s pomočjo ustreznega strokovnjaka), niti ni dolžnica česa takega trdila v ugovoru.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in IV. točko izreka se zavrže. II. Pritožba zoper II. in III. točko izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice delno ugodilo in izvršbo ustavilo v delu, v katerem je upnik predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zapadlih neplačanih rednih obresti 1.120,02 EUR, za čas od 12. 12. 2013 dalje, in zakonskih zamudnih obresti od zneska zapadlih in neplačanih zamudnih obresti 953,96 EUR, za čas od 12. 12. 2013 dalje, ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). V ostalem delu je ugovor dolžnice zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka), ter da se v postopek pritegne izvedenka gradbene stroke A. A., ki naj oceni pošteno tržno vrednost nepremičnine ID znak 000, ki je v celoti v lasti dolžnice B. B., ter naj cenitveno mnenje v šestih izvodih sodišču predloži najkasneje v 30 dneh od prejema tega sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga dolžnica po svojem pooblaščencu pritožbo in ga izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga njegovo razveljavitev in naložitev stroškov dolžnice v plačilo upniku. Priglaša stroške pritožbe.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba zoper I. in IV. točko izreka ni dovoljena, zoper II. in III. točko izreka pa ni utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku ─ ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ─ ZIZ). Ta je podan, kadar lahko pritožnik s pritožbo doseže zase ugodnejšo odločitev in tako izboljša svoj pravni položaj. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dolžničinemu ugovoru delno ugodilo (izpodbijana I. točka izreka sklepa), kar je dolžnici v korist in zato zanjo ne predstavlja neugodne odločitve. Iz navedenega sledi, da dolžnica kot pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka sklepa, njena pritožba pa posledično v tem delu ni dovoljena, zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ, kot nedovoljeno zavrglo.

6. Nedovoljena je tudi pritožba zoper IV. točko izreka sklepa, saj gre v tem delu po vsebini za sklep o postavitvi izvedenca, zoper katerega ni pritožbe (15. točka prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je zato dolžničino pritožbo tudi v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V preostalem delu (izpodbijani II. in III. točka izreka) pa je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

8. Dolžnica pravilnost odločitve o zavrnitvi njenega ugovora zoper sklep o izvršbi (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) izpodbija z zatrjevanjem kršitve načela kontradiktornosti (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko ni izvedlo z njene strani predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Slednje je po njenem mnenju bistvenega pomena za razjasnitev zadeve v obravnavanem primeru, saj ne dolžnica ne sodišče nista strokovnjaka s potrebnim strokovnim znanjem s področja ekonomije oziroma financ, ki bi lahko izračunala oziroma preverila ustreznost zatrjevane višine dolga.

9. Po presoji višjega sodišča zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti ni podana. Dolžnica je v ugovoru namreč zatrjevala le, da njen dolg ni tako visok, kot izhaja iz predloga za izvršbo, saj je dolžnica (kot zastaviteljica) skupaj s kreditojemalcem najeti kredit v znesku 101.000,00 EUR v precejšnjem delu (28.658,11 EUR) že odplačala. Konkretnih trditev o dejanski višini dolga (obstoj dolga za dolžnico glede na ugovorne navedbe ni bil sporen) dolžnica ni podala, temveč je (le) predlagala, naj izvedenec finančne stroke poda svoje mnenje glede utemeljenosti višine dolga. Upoštevajoč načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je uzakonjeno tudi v drugem odstavku 53. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tega dokaza ni izvedlo. Izvedba predlaganih dokazov je namreč namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti neposrednemu izpodbijanju zatrjevanih dejstev nasprotne stranke niti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrejvala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je sicer po stališču novejše teorije v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena,(1) vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Kot izhaja tudi iz ugotovitev sodišča prve stopnje (8. do 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), so vsa dejstva, potrebna za ugotovitev višine dolga in postavitev ustreznih trditev, razvidna iz same kreditne pogodbe in amortizacijskega načrta, ki je bil posredovan s strani upnika skupaj s pogodbo, zato po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti, da je bila višina upnikove terjatve zunaj dolžničinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati (pa čeprav s pomočjo ustreznega strokovnjaka), niti ni dolžnica česa takega trdila v ugovoru. Ker torej sodišče dokaza informativne narave ni bilo dolžno izvesti, pa se pritožbeni očitek o kršitvi dolžničine pravice do izvedbe dokaza (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) izkaže za neutemeljen.

10. Drugih trditev dolžnica v pritožbi ni podala, ob uradnem preizkusu izpodbijane odločitve o ugovoru (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) pa višje sodišče kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, in kršitev materialnega prava ni ugotovilo.

11. Enako velja za odločitev o stroških ugovornega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), ki je dolžnica ne izpodbija obrazloženo, po presoji višjega sodišča pa je skladna z načelom uspeha in določbami 38. člena ZIZ.

12. Pritožba dolžnice zoper II. in III. točko izreka sklepa glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Dolenc, M., „O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku“, Podjetje in delo, GV Založba, Ljubljana, št. 7, let. 2011; Dolenc, M., „Informativni dokaz v pravdnem postopku“, Pravna praksa, GV Založba, Ljubljana, št. 32, let. 2010. Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2010 z dne 20. 12. 2011, primerjaj tudi sklep in sodba III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012, sodba III Ips 25/2012 z dne 28. 1. 2014.