Jedro

Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.

Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 633/2024 z dne 22. 8. 2024 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje v postopku glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja in ureditve stikov II N 207/2023.

2.Ugotavlja, da povprečni dohodek na člana družine v upoštevnem obdobju znaša 596,92 EUR mesečno, zato cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni presežen. Tožnik je lastnik kmetijske stavbe z zemljiščem v vrednosti 1.240,00 EUR in stanovanjske stavbe v vrednosti 110.500,00 EUR. Ker se stanovanjska hiša do vrednosti primernega stanovanja, kar je v obravnavani zadevi 110 m2, ne upošteva kot premoženje, znaša presežna vrednost 1.290,65 EUR. V premoženje se všteje tudi motorno vozilo Yamaha FZ6-S, letnik 2006 v vrednosti 3.200,00 EUR, vozilo Volkswagen Golf JGL, letnik 1985 (v nadaljevanju volksvagen) vredno 9.000,00 EUR ter sredstva na bančnem računu, kar skupaj znaša 24.223,26 EUR. To premoženje presega znesek premoženja do zneska katerega se po prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) dodeli denarna socialna pomoč (tj. 23.274,24 EUR). Materialni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP pa se ugotavlja po tem predpisu in Zakonu o uveljavljanju pravic iz Javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Poleg tega ugotavlja, da toženka ne izpolnjuje niti vsebinskega pogoja za dodelitev BPP.

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi uveljavlja, da mu je sodišče pripisalo premoženje, ki je pravno gledano še vedno skupno premoženje zakoncev, saj postopek delitve še ni bil izveden. Ne strinja se s tem, da je organ vrednost m2 površine stanovanjske stavbe ugotovil tako, da je vrednost nepremičnine po evidenci GURS delil z bivalno površino, saj se na trgu, ko se prodaja stanovanjske objekte, upošteva vrednost m2 uporabne površine. Vrednost je tako za 371,55 EUR nižja. Ugovarja temu, da toženka starodobnika ni obravnavala kot osebni avtomobil, ki se do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne všteje v premoženje prosilca. Enako velja za vrednost motornega kolesa oziroma enoslednega vozila. Ne drži, da tožnik avtomobila ne uporablja za vožnjo. V času trajanja zakonske skupnosti, tj. do leta 2023, je uporabljal tudi ženin avto. Ne vozi se veliko, ker je hiša blizu službe in trgovin. Poleg tega je vrednost napačno ugotovljena, saj je toženka upoštevala vrednost iz tujih spletnih strani. Ne strinja se niti s tem, da ni izkazan vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Primeri, ko se BPP ne dodeli, so našteti v 8. členu, med njimi pa ni postopka za dodelitev otrok v vzgojo in varstvo. Trdi, da organ za BPP ni pristojen ugotavljati, ali je sporno pravno ali dejansko vprašanje, ampak je to pristojnost sodišča. Četudi je neka vloga popolna, to še ne pomeni, da so v njej navedena vsa pravno pomembna dejstva v korist posameznega udeleženca. Meni, da je organ prekoračil svoja pooblastila, ko se je spuščal v vsebino drugega, sodnega spisa. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in o zadevi odloči ter podrejeno, da odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe.

5.Tožba je utemeljena.

6.Po 14. členu ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoč (drugi odstavek).

7.Po drugi točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.

8."Enosledno vozilo" je definirano v 6.b točki prvega odstavka 3. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) kot vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm. "Vozilo" je po 33. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV-1) motorno ali priklopno vozilo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev prvega odstavka 3. člena Motorno vozilo pa je tisto vozilo, ki je namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja (16. točka prvega odstavka 3. člena ZPrCP).

9.Glede na navedeno se sodišče strinja s tožnikom, da je motorno vozilo Yamaha FZ6-S enosledno vozilo, za katerega se uporablja citirana določba 18. člena ZUPJS. Toženka je tako zmotno uporabila predpis, ker tega ni upoštevala, ampak je vrednost tega enoslednega vozila v celoti vštela v tožnikovo premoženje.

10.Glede volksvagna tožnik trdi, da je osebno vozilo, tako da se njegova vrednost do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne upošteva v vrednosti njegovega premoženja. Toženka v razlogih izpodbijanega akta pojasni, da za vozilo volksvagen ni pogojev za izvzetje iz premoženja prosilca, ker ne gre za prvo osebno vozilo. Toženka njegovo vrednost v celoti šteje za premoženje, ker ima status starodobnika, pri čemer se sklicuje na definicijo starodobnika, kot je določena v drugem odstavku 24. člena ZMV-1. Po tej določbi pa je starodobnik vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 leti ali več in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

11.Vendar to, ali se vozilo uporablja za vsakodnevne prevoze ali ne, za razlago, kaj je "osebni avtomobil" v smislu druge točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS ni relevantno. To, da je vozilo osebni avtomobil namreč ni odvisno od tega, ali se uporablja za vsakodnevne prevoze, ampak od kategorije vozila. Osebni avtomobil z uporabo kategorije vozila definira Zakon o voznikih(v nadaljevanju ZVoz-1), prav tako pa taka razlaga izhaja iz določb Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil.¹ Po 6. točki prvega odstavka ZVoz-1 je namreč osebni avtomobil motorno vozilo, ki spada v kategorijo B in je zasnovano ter izdelano za prevoz oseb. Kategorije vozil določi minister, pristojen za promet (20. točka prvega odstavka 14. člena ZVoz-1). Kategorije so določene v prilogi I Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil, v katerem vozila za prevoz potnikov sodijo v kategorijo M.² Prevozu blaga so namenjene kategorije N, kategorija O so priklopna vozila, kategorija L so dvo in trikolesna motorna vozila, itd.

12.Katero vozilo je osebni avtomobil je tako odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.

13.Ker je treba odločbo odpraviti že iz tega razloga, se sodišče do ostalih tožbenih razlogov, ki se tičejo ugotavljanja vrednosti premoženja, ne izreka.

14.Toženka je zmotno uporabila tudi 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku tega člena se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

15.Toženka je svojo odločitev o nerazumnosti tožnikove prošnje utemeljila s tem, da je po vpogledu v spis II N 207/2023 ugotovila, da je tožnik vloge sestavljal sam. Te vloge so, četudi je pravni laik, popolne, saj ga sodišče ni pozvalo k popravi. Toženka ocenjuje, da vsebujejo vse relevantne okoliščine in dejstva. Iz zapisnika o naroku, odgovora na predlog in zapisnika CSD izhaja, da dodelitev v vzgojo in varstvo očetu ter izvajanje stikov nista sporna. Sporna je le višina preživnine, ki ni pravno ampak je dejansko vprašanje.

16.Sodišče ugotavlja, da navedene okoliščine, tj. ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi določbi ZBPP ni odločilno. Vrste sporov, za katere se BPP ne dodeli, so določene v 8. členu ZBPP, med njimi pa je zgolj spor zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Za takšen primer v obravnavani zadevi ne gre. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10 in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.

17.Ker je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Sodišče v zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagal tožnik, saj v konkretnem primeru za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

18.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, saj je tožnika v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Po katerem je starodobnik v 42. členu definiran deloma drugače, kot v ZVM-1, in sicer je starodobnik vozilo, ki je starejše od 25 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

2Kar je skladno s kategorizacijo po Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (Besedilo velja za EGP.)

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 10, 13, 14, 24

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18

Zakon o motornih vozilih (2017) - ZMV-1 - člen 3, 3/1, 3/1-33, 3/1-16

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 3, 3/1, 3/1-6b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.