Jedro

Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Nova dejstva in dokazi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS oz. organ) kot prvostopenjski organ tožnikovi zahtevi za odpis oz. delni odpis davčne obveznosti iz naslova letnega poračuna dohodnine za leto 2017 ni ugodila (1. točka izreka), se mu je pa za to davčno obveznost v višini 2.051,11 EUR odobrilo odplačilo v 24. mesečnih obrokih (2. točka izreka), z opozorilom, da s zamudo plačilo posameznega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki, z zamudnimi obrestmi (3. točka izreka), ter z opozorilom, da pritožba ne zadrži izvršitve (4. točka izreka) in ugotovitvijo, da stranka trpi svoje stroške zaradi tega postopka, posebni stroški pa organi niso nastali (5. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 31. 12. 2020 prejela tožnikovo vlogo, v kateri prosi za odpis oz. delni odpis davčne obveznosti iz naslova letnega poračuna dohodnine za leto 2017. Dodatno z dopisom, ki ga je organ prejel 9. 2. 2021, prosi za plačilo obveznosti v 24. mesečnih obrokih. Sklicuje se na 101. - 110. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter 29. - 34., 36. in 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Iz uradnih evidenc je razvidno, da tožnik živi z ženo B. B. Iz podatkov banke E. z dne 10. 1. 2021 je razvidno, da je tožnik v obdobju zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo vloge (obdobje od junija 2019 do novembra 2020) prejel: redne prilive iz naslova denarne socialne pomoči v skupnem znesku 1.725,48 EUR, kar v šestini prejetega znaša 287,58 EUR; izredne prilive iz naslova enkratnega solidarnostnega dodatka COVID-19; nakazila iz Delniški steber C in izplačila ZAVAROVALNICA D., d.d. (odškodnina po poškodbi noge) v skupnem znesku 4.248,59 EUR, kar v dvanajstini prejetega znaša 354,05 EUR. Nakazil s strani Dopolnilno zavarovanje C. in T. davčni organ ne upošteva kot dohodek družine zavezanca, saj navedena sredstva predstavljajo vračilo predhodno plačane premije za zdravstveno zavarovanje. Na računu banke F. pa ima tožnik privarčevana sredstva v višini 170,06 EUR.

3.Iz podatkov banke E. z dne 10. 1. 2021 je razvidno, da je tožnikova žena v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge prejela: redne prilive iz naslova plače in nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja v skupnem znesku 2.433,84 EUR, kar v šestini prejetega znaša 405,64 EUR; izredne prilive iz naslova vračila dohodnine za leto 2019 in nakazila od ZAVAROVALNICA G., d.d. (izplačilo življenjskega zavarovanja - IZPL.SK.: P-00724/20) v skupnem znesku 6.393,84 EUR, kar v dvanajstini prejetega znaša 532,82 EUR. Nakazila vračila cestne takse ter dela zavarovanja zaradi odjave vozila davčni organ ne upošteva kot dohodek družine zavezanca pri odločanju o tej vlogi.

4.Iz podatkov CSD Spodnje Podravje z dne 11. 1. 2021 je razvidno, da je bil zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge prejemnik naslednjih pravic iz javnih sredstev - denarne socialne pomoči v višini 412,59 EUR mesečno v obdobju od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, po odločbi št. 1231-20555/2019-31950, denarne socialne pomoči v višini 434,72 EUR mesečno v obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020, po odločbi št. 1231-7078/2020-31950 in denarne socialne pomoči v višini 214,01 EUR mesečno v obdobju od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020, po odločbi št. 1231-14683/2020-31950. B. B. v obdobju zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge ni bila prejemnica pravic iz javnih sredstev. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Ptuj, z dne 14. 1. 2021 je razvidno, da je zavezanec prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje od 28. 9. 2018. V obdobju december 2019 do december 2020 in ni bil prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. B. B. je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje od 6. 7. 2020 in je bila v obdobju december 2019 do december 2020 prejemnica denarnega nadomestila - neto izplačilo v višini 415,14 EUR, z datumom valute od 31. 8. 2020 do 15. 12. 2020.

5.Iz podatkov KDD d.d. z dne 23. 2. 2021 je razvidno, da zavezanec in njegova žena B. B. nista imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev.

6.Zavezanec je po podatkih Matičnega registra vozil (MRVL) na dan 23. 2. 2021 lastnik vozila KIA CEED 1.4, prva registracija 27. 7. 2012. Vrednost vozila po sistemu EuroTax znaša cca. 4.100 EUR (pri cenitvi je bilo upoštevano, da ima vozilo prevoženih 135.000 km). B. B. je po podatkih MRVL na dan 23. 2. 2021 lastnica motornega vozila Volkswagen GOLF 1.9 TDI, prva registracija 28. 3. 2003, in uporabnica motornega vozila KIA CARENS 2.0, prva registracija 24. 6. 2008, katerega lastnik je H. leasing, d.o.o. Iz podatkov prometa na TRR je razvidno, da leasing obrok za vozilo znaša 78,77 EUR mesečno. Vozilo Volkswagen GOLF 1.9 TDI je po sistemu EuroTax ocenjeno na cca. 1.270 EUR (pri cenitvi je bilo upoštevano, da ima vozilo prevoženih 360.000 km).

7.Zavezanec je po podatkih Geodetske uprave RS in Zemljiške knjige na dan 23. 2. 2021 lastnik naslednjih nepremičnin: parc. št. 281/3, k.o. K. (2.839,37 EUR), parc. št. 282/3, k.o. K. (32.555,95 EUR) ter parc. št. *32, k.o. L. (21.302,37 EUR). Nepremičnini parc. št. 281/3 in 282/3, obe k.o. K., se v skladu z določbo 34. člena Pravilnika ne upoštevata kot premoženje družine zavezanca, saj zavezanec z družino živi v hiši, ki stoji na navedenih nepremičninah. Za potrebe odločanja o tej vlogi davčni organ upošteva oz. ocenjuje vrednost nepremičnine parc. št. *32 k.o. L. na 632,00 EUR, kolikor je zavezanec za nepremičnino plačal po kupoprodajni pogodbi z dne 6. 5. 2020. B. B. po podatkih GURS in Zemljiške knjige na dan 23. 2. 2021 ni lastnica nepremičnin.

8.Zavezanec in njegova žena B. B. po podatkih vpisnika plovil na dan 23. 2. 2021 nista lastnika plovila. Zavezanec in njegova žena B. B. po podatkih registra zračnih plovil na dan 23. 2. 2021 nista lastnika zrakoplova.

9.Dohodek družine zavezanca v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge je znašal 1.580,09 EUR mesečno oz. 790,05 EUR mesečno na družinskega člana. Organ je ugotovil, da tožnik oz. njegova družina ne izpolnjuje pogojev za odpis oz. delni odpis davčnih obveznosti, saj je za to presežen dohodkovni cenzus. Prav tako davčni organ meni, da preživljanje družine zavezanca ni ogroženo, saj je iz uradno pridobljenih podatkov razvidno, da je družina zavezanca sposobna plačevati leasing obrok v višini 78,77 EUR in to za dobrino, ki ni eksistencialnega pomena (družina razpolaga zraven avtomobila na leasing še z 2 avtomobiloma). Glede na navedeno družina zavezanca očitno razpolaga z zadostnimi sredstvi za financiranje luksuznih dobrin, prav tako pa družina zavezanca razpolaga s premičnim in nepremičnim premoženjem, iz katerega je možno poravnati to davčno obveznost zavezanca, zato je mogoče zaključiti, da družina zavezanca razpolaga z zadostnimi sredstvi za osnovno preživljanje in preživljanje družine zavezanca ni ogroženo. Davčni organ je pri odločitvi upošteval tudi zdravstveno stanje zavezanca. Iz vlogi priloženih dokazil o zdravstvenem stanju zavezanca izhaja, da si zavezanec ureja invalidsko upokojitev, ki pa mu še ni bila odobrena. Glede na vse navedene ugotovitve davčni organ vlogi zavezanca za odpis oz. delni odpis letnega poračuna dohodnine za leto 2017 ni ugodil, ugodil pa je njegovemu predlogu za obročno plačilo navedene obveznosti.

10.Tožnik je zoper to odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ, ki je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je odločitev glede zavrnitve vloge za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga pravilna, saj tožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ZDavP-2 in Pravilnik.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

11.Tožnik je vložil laično tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in da se sklicuje na nepravičnost države do določenih državljanov. Pripominja, da noben postopek ni bil rešen v dveh mesecih (v roku). Navaja, da ni bilo upoštevano njegovo zdravstveno stanje, je resnično bolan. Glede njega je bilo upoštevano vse negativno, zagotovo se v odnosu do njega najde tudi kaj pozitivnega, vendar je bilo to zamolčano.

12.V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kar je tudi skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K izreku

14. Tožba ni utemeljena.

15.V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je organ tožniku zavrnil zahtevo za odpis oz. delni odpis davčne obveznosti iz naslova letnega poračuna dohodnine za leto 2017. To pomeni, da je sodišče izpodbijano odločbo presojalo po dejanskem stanju in materialni podlagi v času njene izdaje in ne po sedanjih finančnih in socialnih okoliščinah, ki jih je opisoval tožnik (sodišče zato tudi skladno z 52. členom ZUS-1 ne more upoštevati predloženih dokazil tožnika o okoliščinah po izdaji izpodbijane odločbe - priloga A3 (odločba ZPIZ z dne 15. 3. 2021) ter A4 - obvestilo ZPIZ o višini pokojnine). Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. Predloženi prilogi A3 in A4 pa sta nastali po izdaji izpodbijane odločbe in ju zato sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 v tem postopku ne more upoštevati.

16.Po presoji sodišča je treba pri odločanju v zadevi izhajati iz obveznosti vsakega davčnega zavezanca, da poravna davčne obveznosti, ki se mu odmerijo s pravnomočno odločbo. Med strankama je nesporno (kot izhaja iz podatkov spisa), da sta tožnik in njegova žena prejela vse prilive, kot jih v izpodbijani odločbi našteva organ, ter da je tožnik lastnik nepremičnega premoženja, in sicer parc. št. 281/3 ter 282/3, obe k.o. K. (ki ju organ pri vrednosti premoženja ni upošteval, ker se na teh nepremičninah nahaja hiša tožnika, kjer z ženo živita) ter parc. št. *32, k.o. L. (ki jo je organ upošteval v višini 632,00 EUR), kakor tudi vozil KIA CEED 1.4, v vrednosti cca. 4.100 EUR in Volkswagen GOLF 1.9 TDI, v vrednosti cca. 1.270 EUR (tretje vozilo KIA CARENS 2.0 pa je v leasingu in za katerega tožnikova žena plačuje leasing obrok v višini 78,77 EUR mesečno). Med strankama pa je spor, ali je organ pravilno upošteval vse navedene prilive oz. parc. št. *32, k.o. L. pri vrednosti premoženja tožnika in njegove žene.

17.Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 101. člena ZDavP-2). Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila določa Pravilnik. Sodišče pritrjuje toženki, da so (delni) odpis davčnega dolga predvidene za najbolj ogrožene socialne primere, ko zavezanec nima sredstev, premoženja ali prihrankov, s katerimi bi lahko poravnal davčne obveznosti.

18.Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznost iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca - fizične osebe in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 29. člena Pravilnika). Davčni organ mora ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, na zahtevo davčnega zavezanca pa upošteva tudi njihove socialne razmere in zdravstveno stanje (drugi odstavek 29. člena Pravilnika). Višina dohodkov se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno; višina dohodkov, ki jih niso prejemali redno vsak mesec (izredni dohodki), pa se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega (tretji odstavek 29. člena Pravilnika). Dohodki so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov; kot dohodek pa se štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v denarju (prvi odstavek 30. člena Pravilnika).

19.Tako sta po presoji sodišča organ in toženka skladno s 101. členom ZDavP-2 ter 29. in 30. členom Pravilnika pravilno upoštevala vse redne in izredne dohodke pri ugotovitvi dohodka tožnika in njegove žene v zadnjih 6 (redni dohodki) oz. 12 mesecih (izredni dohodki) pred vložitvijo vloge, ki znašajo skupaj 790,05 EUR mesečno na družinskega člana (in so zato v skladu z v tem odstavku citiranimi členi ZDavP-2 ter Pravilnika neutemeljeni ugovori tožnika, da bi se v dohodek lahko šteli le zneski, pridobljeni z delom, da se denarna socialna pomoč ne bi smela všteti v ta znesek ter da bi se lahko upoštevali le dohodki iz zadnjih 3 mesecev pred vložitvijo vloge).

20.Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (drugi odstavek 37. člena Pravilnika). Tožnik in njegova žena ne izpolnjujeta dohodkovnega kriterija v skladu z 37. členom Pravilnika, po katerem bi bil možen celotni ali delni odpis zapadle davčne obveznosti. Ugotovljeni dohodek tožnika in njegove žene v zadnjih 6 mesecih (z upoštevanjem izrednih prihodkov v zadnjih 12 mesecih in rednih dohodkov v zadnjih 6 mesecih) pred vložitvijo vloge namreč znaša 790,05 EUR mesečno na družinskega člana in presega osnovni znesek minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varnost (402,18 EUR) in tudi 1,5 kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (603,27 EUR). Tožena stranka pravilno ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogoje za odpis oz. delni odpis davčne obveznosti, saj poleg tega, da presega dohodkovni kriterij, razpolaga tudi z nepremičnim in premičnim premoženjem (2 avtoma in avtom na leasing), iz vrednosti katerega se lahko davčna obveznost poplača. Za odpis davčnega dolga pa morata biti izpolnjena oba kriterija, tako dohodkovni kot premoženjski (30. in 34. člen Pravilnika).

21.Tožnik je sicer ugovarjal , da je organ upošteval nepremičnino s parc. št. *32, k.o. L., v previsoki višini. Organ je sicer pojasnil, da je ocenjena vrednost navedene nepremičnine sicer 21.302,37 EUR, vendar da jo je za potrebe odločanja o tej vlogi upošteval le v višini 632,00 EUR, kolikor je tožnik zanjo nesporno plačal po kupoprodajni pogodbi z dne 6. 5. 2020. Temu sodišče kot pravilnemu sledi, saj tožnik ni izkazal drugače (da bi torej organ moral upoštevati kot vrednost zadevne nepremičnine manj od 632,00 EUR).

22.Tožnik je sicer zatrjeval, da so prenehali leasing obroki za tretji avto, kot pa je pojasnil organ in kar sodišče ocenjuje kot pravilno, pa je, da mora organ pri svoji presoji upoštevati dejstva, ki obstajajo v času odločanja, nesporno med strankama pa je, da je v času izdaje izpodbijane odločbe tožnikova žena še plačevala leasing obroke za tretji avto, kar je potem organ pravilno upošteval tudi pri presoji premoženjskega stanja tožnika in njegove žene.

23.Pravilnik v 38. členu določa, da v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oz. poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena. Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin (drugi in tretji odstavek 38. člena Pravilnika).

24.Davčni organ je pravilno ugotovil, da je uporaba tega instituta možna le izjemoma, ko je podana vzročna zveza med izjemnim primerom iz prvega odstavka 38. člena Pravilnika in finančno stisko, ki ogroža preživljanje tožnika. Tožnik je sicer zatrjeval svoje bolezensko stanje in posledično invalidnost, kar naj organ ne bi upošteval v zvezi z izdano odločbo, vendar se je organ do njegovih navedb opredelil, in sicer, da iz priloženih dokazil o zdravstvenem stanju tožnika izhaja, da si zavezanec ureja invalidsko upokojitev, ki pa mu še ni bila odobrena. Posledično tudi sodišče ugotavlja, da svojih navedb o svojem težkem bolezenskem stanju in posledični invalidnosti v času izdaje odločbe tožnik ni izkazal, saj je bilo iz predloženih dokazil v upravnem postopku razvidno le, da je v teku postopek upokojitve iz naslova invalidnosti (v času odločanja odločba o invalidnosti tožnika še ni bila izdana). Predloženih dokazil, nastalih po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 ne sme upoštevati, kot že pojasnjeno.

25.Sodišče razume življenjsko stisko tožnika, v kateri se nahaja, vendar tožnik poseduje premoženje, iz katerega vrednosti lahko izplača davčno obveznost v višini 2.051,11 EUR v 24 obrokih.

26.Sodišče še pripominja glede navedb tožnika o toženčevi zamudi roka za izdajo odločb, da sicer drži, da mora skladno s prvim odstavkom 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka (če ni potreben posebni ugotovitveni postopek) oz. v drugih primerih najpozneje v dveh mesecih. Vendar pa sodišče še opozarja, da je rok za izdajo in vročitev odločbe po 222. členu ZUP instrukcijski in ne pomeni, da organ po zamudi roka upravne odločbe ne bi smel izdati. Prav tako prekoračitev roka sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati, kako je navedena zamuda vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, česar pa ni storil, zato sodišče navedeni ugovor šteje za neutemeljenega.

27.Upoštevaje vse navedeno je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla tudi pravilne razloge, s katerimi sodišče soglaša in se nanje izrecno sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.