Jedro

Pogoj, da gre za mirno proizvodno obrt, pa je poseben pogoj, ki ga je potrebno presojati ločeno od presoje vplivov posega na okolje in sosedne objekte.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.6.2000. S to odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote M.S. z dne 18.11.1998, s katero je upravni organ prve stopnje tožnici izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka za strojno obdelavo kovin in poslovni prostor na zemljišču parc.št. 2077 k.o. B., in zahtevek tožnice za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnila.

Po presoji sodišče prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in temelji na zakonu. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da predvideni poseg v prostor ni v skladu z 8. členom Odloka o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja B. (PUP, Uradne objave pomurskih občin, št. 21/88 in 10/90), ki dopušča le mirno proizvodno in storitveno obrt. Iz Poročila o strokovni oceni o vplivih na okolje strojne delavnice za obdelavo kovin z dne 27.7.1999, sicer izhaja, da na podlagi prognoze ravni hrupa zaradi dejavnosti strojne delavnice ne bo prihajalo pri najbližjih stanovanjskih objektih do preseženih mejnih ravni, kolikor bodo upoštevani vsi ukrepi za preprečevanje prekomernih ravni hrupa, vendar po mnenju sodišča prve stopnje na podlagi navedene ocene ni mogoče tudi sklepati, da dejavnost strojne delavnice za obdelavo kovin predstavlja mirno proizvodno obrt. Iz istega poročila je namreč razvidno, da bo predvideni hrup načrtovanega posega velik, kljub upoštevanju potrebnih protihrupnih ukrepov, ter da so lahko hrupne ravni v strojnih delavnicah za obdelavo kovin tudi do 95 dBA, odvisno od vrste opravil in strojev. Navedene okoliščine kažejo na to, da tovrstne dejavnosti ni mogoče šteti za mirno dejavnost, zato predlagani poseg v prostor ni v skladu z določbo 8. člena PUP. Po presoji sodišča prve stopnje je lokacijska dokumentacija v nasprotju z obravnavanim poročilom o oceni vplivov na okolje in bi že zaradi tega nasprotja ter posledično tudi nasprotja v izreku lokacijskega dovoljenja bilo potrebno odločbo upravnega organa prve stopnje odpraviti. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka neutemeljeno in brez obrazložitve zavrnila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za poslovni prostor.

Tožnica vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, podredno pa, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločba tožene stranke odpravi in se potrdi odločba upravnega organa prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da dejavnost strojne delavnice za obdelavo kovin ni mogoče šteti za mirno dejavnost. Za razlago mirne proizvodnje pride v upoštev uporaba določila Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96). Sodišče prve stopnje je šlo mimo strokovne ocene inštituta. Ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov in pravilno izdelanega projekta za okolje je izgradnja strojne delavnice za obdelavo kovin za okolje sprejemljiv poseg v prostor in v skladu z 8. členom PUP. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo tudi, ko je sklepalo, da v obravnavanem primeru gradnja prizidka z delavnico in poslovnim prostorom za seboj potegne tudi odpravo izdanega lokacijskega dovoljenja. V pritožbi navaja še, da gre v bistvu za nadomestno gradnjo, v njeni soseski so objekti s podobno dejavnostjo, pri njej pa se ustvarja vtis, da vsi niso enaki pred zakonom. Stroje, kot jih bo imela, imajo vse srednje šole in strojne fakultete, kar pa nikogar ne moti. V dopolnitvi pritožbe tožnica navaja, da je iz zaključnega poročila o vplivih na okolje razvidno, da je dejavnost glede na veljavno zakonodajo in na veljavne mejne vrednosti posameznih vplivov povsem sprejemljiva. Dodatna varovalka, da se minimizirajo tudi morebitni naključni vplivi dejavnosti, je ta, da se morajo pred izdajo uporabnega dovoljenja oziroma v času poskusnega obratovanja opraviti prve meritve hrupa, skladno z določbo 5. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje.

Tožena stranka in stranke z interesom na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Določba 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) določa, da se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom tega zakona graditev prepovedana, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ta se med drugim pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (55. člen ZUN).

V obravnavani zadevi ni sporno, da zadevno zemljišče leži v območju, ki se ureja s PUP, in sicer v območju cone PUP-B. Sporno pa je, ali je zadevni poseg v prostor skladen s pogoji, kot jih določa 8. člen PUP.

Po določbi 8. člena PUP je v območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom ter v območjih con PUP-A in PUP-B dovoljena mirna proizvodna in storitvena obrt v sklopu stanovanjskih in drugih objektov pod pogojem, da le-ta kvarno ne vpliva na okolje in sosednje objekte. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje in tožene stranke, da v obravnavani zadevi dejavnost delavnice za strojno obdelavo kovin ne predstavlja mirne proizvodne obrti v smislu 8. člena PUP. Glede na okoliščine v zvezi s hrupom, kot izhajajo iz poročila strokovne organizacije o presoji vplivov na okolje (Poročilo o strokovni oceni o vplivih na okolje strojne delavnice za obdelavo kovin, ki ga je izdelal Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja M.), ki je v predloženih upravnih spisih, tudi po presoji pritožbenega sodišča predmetne dejavnosti ni mogoče šteti za mirno proizvodno in storitveno obrt v smislu določb PUP. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno povzelo ugotovitve navedenega poročila in ob upoštevanju le-teh pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni ugovor, da bi bilo pri razlagi pojma mirne proizvodnje treba uporabiti določbe Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Citirana uredba se namreč nanaša na presojo vplivov emisij hrupa na okolje, pogoj, da gre za mirno proizvodno obrt pa je po določbi 8. člena PUP poseben pogoj, ki ga je potrebno presojati ločeno od presoje vplivov posega na okolje in sosednje objekte.

Ni utemeljen niti pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da v obravnavanem primeru gradnja prizidka z delavnico in poslovnim prostorom avtomatično za seboj potegne odpravo izdanega lokacijskega dovoljenja tudi za gradnjo poslovnega prostora. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za enotni zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka z delavnico in poslovnim prostorom. Iz priloženih listin v upravnem spisu (lokacijske dokumentacije) namreč izhaja, da tožnica zahteva izdajo lokacijskega dovoljenja za en sam objekt, in sicer pritličen objekt z izkoriščeno mansardo kot prizidek k obstoječi stanovanjski hiši, katerega namen je "delavnica za strojno obdelavo kovin ter poslovni prostori (pisarne)".

Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ne more vplivati sklicevanje na druge objekte v tožničini soseščini oziroma na to, da imajo takšne stroje, kot jih bo imela sama, tudi vse srednje šole in strojne fakultete, pa to nikogar ne moti, saj je predmet tega upravnega spora le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega upravnega akta.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.