Jedro

Glede na ugotovljeno stopnjo begosumnosti je sodišče prve stopnje upravičeno izreklo pripor, saj drugi ukrepi ne bi učinkovito zagotovili navzočnosti obtoženca v kazenskem postopku. Sodišče upravičeno ni uporabilo ukrepa javljanja na policijski postaji v Sloveniji ali tujini, saj ni za pričakovati, da bi se obdolženec ob zgornjih okoliščinah ob tako blagem ukrepu udeleževal kazenskega postopka in eventualnega prestajanja zaporne kazni.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) tudi po vložitvi obtožnice.

2.Zoper ta sklep se pritožuje obdolženkin zagovornik, kot sam navaja, iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da naj izpodbijani sklep razveljavi in obdolženca izpusti, podrejeno sklep spremeni in izreče ukrep javljanja na policijski postaji.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo vse relevantne okoliščine. Ugotovilo je namreč, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, ob tem pa je zaključilo, da je podana tudi begosumnost, kot je to natančno obrazložilo v 9. točki. Ugotovilo je tudi, da je ukrep nujno potreben in sorazmeren. Glede na to ne drži očitek zagovornika, da sodišče prve stopnje lastnih ugotovitev skorajda ni zapisalo. Zagovornik očita, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu podrobno in argumentirano utemeljiti izrek pripora. Navedenemu očitku ni za slediti, saj je odločitev ustrezno obrazložena ter je v njej odgovorjeno tudi na bistvene navedbe zagovornika iz odgovora na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici. Zagovornik v odgovoru ni predlagal ukrepov, ki naj bi se izvrševali v obdolženčevi državi, torej na Poljskem.

5.Zagovornik predlaga, da naj se glede na obdolženčevo državljanstvo Poljske, kjer obdolženec dela v skladu z določbami Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) izreče javljanje na policijski postaji na Poljskem. Slednji predlog ni utemeljen, saj je glede na ugotovljeno stopnjo begosumnosti sodišče prve stopnje upravičeno izreklo pripor, saj drugi ukrepi ne bi učinkovito zagotovili navzočnosti obtoženca v kazenskem postopku glede na dejstvo, da ga kot tujca na Slovenijo nič ne veže, grozi pa mu izrek sorazmerno visoke zaporne kazni. Glede na takšne okoliščine sodišče prve stopnje upravičeno ni uporabilo ukrepa javljanja na policijski postaji v Sloveniji ali v tujini, saj ni za pričakovati, da bi se obdolženec ob zgornjih okoliščinah ob takem blagem ukrepu udeleževal kazenskega postopka in eventualnega prestajanja zaporne kazni.

6.Ker glede na vse obrazloženo pritožba ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.