Jedro

Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo odločilo, da se ne sprejeme v sofinanciranje projekt tožeče stranke z naslovom V spektru. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožeča stranka prijavila na letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2013 oznaka JPR-MV-2013, ki je bil objavljen dne 26. 4. 2013 v Uradnem listu št. 35/2013. Tožeča stranka se je prijavila na področje A predmetnega razpisa, to je področje sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Pogoj za financiranje je, da projekt na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih doseže vsaj polovico od vseh možnih točk. Izmed projektov, ki so dosegli vsaj polovico vseh možnih točk, so bili glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeti tisti projekti, ki so v postopku izbire oziroma ocenjevanja dosegli večje število točk. Zaradi omejenih sredstev je komisija predlagala v sofinanciranje prijave, ki so dosegle 275 točk ali več.

Razpisna merila so bila razdeljena na 8 točk. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bile pri projektu tožeče stranke V spektru točke pri merilih 3, 4, 5 in 6 glede na podane informacije po pregledu strokovne komisije zavedene avtomatično. Člani strokovne komisije pa so individualno, glede na vsebino predlaganega projekta, ocenili projekt po merilih pod zaporednimi številkami 1, 2, 7, 8. Iz v odločbi prikazane tabele so razvidne posamične ocene članov in seštevek ocen.

Prvo razpisno merilo, razvidno iz tabele, je kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave. Sestavljeno je iz 4 podmeril, ki so ovrednotena s točkami. Pri prvem podmerilu – kakovost, v okviru katerega se ocenjuje profesionalna realizacija prijavljene programske vsebine (obvladovanje novinarskega dela, vrhunsko znanje jezika, poznavanje novinarskih žanrov in avtonomnost mišljenja) so trije člani komisije vlogo ocenili s 3 točkami, dva pa z 2 točkama, enotna ocena je torej 13 točk. Pri drugem podmerilu - izvirnost se ocenjuje inovativnost in ambicioznost prijavljene programske vsebine. Po tem podmerilu sta dva člana komisije vlogo ocenila z 1 točko, trije pa z 2 točkama, enotna ocena tako znaša 8 točk. Pri podmerilu komunikativnost je mišljena interakcija med medijskim tekstom in občinstvom. Po tem podmerilu je en član vlogo tožeče stranke ocenil z 2 točkama, en s 4 točkami, trije pa s 3 točkami, enotna ocena je torej 15 točk. Pri podmerilu aktualnost je pomembna družbena relevantnost programskih vsebin, po tem podmerilu pa je vseh pet članov vlogo tožeče stranke ocenilo s 3 oziroma skupaj 15 točkami.

Pri drugem merilu - pomen za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost, sta dva člana vlogo tožeče stranke ocenila z 10 točkami, dva z 8 točkami in eden z 11 točkami, torej skupaj 47 točkami. Po tretjem merilu - obseg splošnoinformativnih, kulturnih, znanstvenostrokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih vsebin so vsi člani komisije vlogo tožeče stranke ocenili z vsemi možnimi 10 oziroma skupno 50 točkami. Enako je bila vloga tožeče stranke ocenjena tudi pri četrtem merilu - povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki, po katerem je tožeča stranka prav tako prejela vseh možnih 50 točk in petem merilu - zagotavljanje večjega zaposlovanja in sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo, po katerem so vsi člani komisije vlogo tožeče stranke ocenili z 10 oziroma skupno 50 točkami.

Pri šestem merilu - povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev je vseh pet ocenjevalcev vlogo tožeče stranke ocenilo z 0 točkami in toliko torej znaša tudi enotna ocena. Pri sedmem merilu - pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti so trije člani vlogo tožeče stranke ocenili z 1 točko, dva pa z 2 točkama, torej skupaj s 7 točkami. 0 točk je dobila vloga tožeče stranke pri zadnjem osmem merilu - zagotavljanje rednega, objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, po katerem so vsi ocenjevalci vlogo tožeče stranke ocenili z 0 točkami. Seštevek skupnega števila točk torej znaša 255 točk. Seštevek točk odraža mnenje komisije, da je predlagani projekt razmeroma kakovosten, komunikativen in aktualen, vendar manj izviren. Komisija v njem ne prepoznava zadostnega pomena za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost. Tudi z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov ter uresničevanja pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti komisija pri projektu ni prepoznala dodane vrednosti. Komisija ugotavlja, da projekt ustreza razpisnim merilom in da je dosegel 255 točk, vendar ga glede na zmanjšana sredstva ne predlaga za sofinanciranje. Prijaviteljem je bila dana možnost, da se v roku treh dni po prejemu obvestila o predlogu strokovne komisije pisno izjavijo o predlogu strokovne komisije. Na izjavo tožeče stranke strokovna komisija odgovarja, da je komisija ponovno pregledala njeno vlogo in pretehtala obsežno izjavo ter pri tem ugotovila, da svojih ocen ne more spremeniti in projekta tožeče stranke ne more predlagati za sofinanciranje.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da po njenem mnenju odločba ni zadostila zahtevam Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK) in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju: Pravilnik), saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidna povezava med merili razpisa in razlogi, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno in posledično na zavrnitev financiranja. Po mnenju tožeče stranke bi moralo iz odločbe izhajati, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani in pri vsakem od navedenih kriterijev navedeno, s kolikšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno ter nato ugotovljen skupen seštevek vseh na podlagi uporabljenih kriterijev dobljenih točk. Ker tega ni, je izpodbijana odločba pomanjkljiva in zato odločitve ni mogoče preizkusiti. Tovrstna obrazložitev pomeni kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. V nobenem aktu tožene stranke tudi ni razvidno, kateri razlogi so bili odločilni za sprejem odločitve, da se financirajo zgolj prijavitelji, katerih vloge so bile ocenjene z več kot 275 točkami, kot tudi niso razvidni razlogi za odločitev, zakaj se posameznemu prijavitelju financira projekt v obsegu 99 % zaprošenih sredstev, drugemu pa zgolj 36 %. Iz aplikacije EVO razviden seznam prijaviteljev na A področju, tovrstne obrazložitve nima.

Tožeča stranka zatrjuje tudi, da je strokovna komisija ravnala v nasprotju s Pravilnikom in ZUJIK, ko so vse vloge obravnavali posamično in individualno, vse ocene in obrazložitve podane in poslane kot odgovore prijaviteljem pa so sprejeli na skupnih sestankih povsem soglasno.

Tožeča stranka še dodaja, da je bil v projekt V spektru s strani tožene stranke financiran v letih 2011 in 2012, kar je tožečo stranko ohranjalo v prepričanju, da je takšna usmeritev pravilna. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, ugotovi pa naj tudi, da je tožena stranka kršila določila 119. in 120. člena ZUJIK ter 12. in 14. člena Pravilnika, zaradi česar se kot nezakonite odpravijo vse odločbe izdane na rednem letnem javnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2013 in se zadeve vrnejo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo s tožbeno trditvijo, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, ne strinja. Projekt tožeče stranke je bil po vseh 8 merilih skupaj ocenjen z 255 točkami in je torej prejel več kot polovico možnih točk, vendar pa ga strokovna komisija glede na zmanjšana sredstva ni predlagala za financiranje, saj je v sofinanciranje predlagala prijave, ki so dosegle 275 točk ali več. To izhaja tudi iz 8. točke besedila javnega razpisa, iz katere izhaja, da je izbor projektov, ki bodo sofinancirani, med drugim odvisen tudi od višine razpoložljivih sredstev. Glede tožbene navedbe, da strokovna komisija ni sestavila poročila v skladu z 12. členom Pravilnika in končnega predloga v skladu s 14. členom Pravilnika pa tožena stranka navaja, da je bil končni predlog strokovne komisije, na podlagi katerega je pristojni minister odločil o zadevi, objavljen v elektronski obliki v tako imenovani aplikaciji EVO (računalniško evalovacijsko orodje za izvedbo javnega razpisa). Tožena stranka še pojasnjuje, da se je višina odobrenih sredstev določila glede na število doseženih točk, zaprošeni znesek sofinanciranja in omejitve določene v javnem razpisu (npr. točka 5 javnega razpisa) ter ob upoštevanju strokovne presoje komisije, da bo višina odobrenih sredstev omogočila realizacijo posameznega projekta. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Obe stranki sta pri svojih stališčih vztrajali tudi v pripravljalnih vlogah.

Tožba ni utemeljena.

Podlaga za izvedbo rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letih 2009, v okviru katerega je bila izdana izpodbijana odločba, sta 4. in 4.a člen Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Po določbi petega odstavka 4.a člena ZMed Vlada RS z uredbo podrobneje določi način, postopek, pogoje in merila za izvedbo rednih javnih razpisov za sofinanciranje projektov iz proračunskih sredstev za medije v skladu z ZMed in ZUJIK. To je vlada storila z Uredbo o izvedbi rednega letnega javnega razpisa o sofinanciranju ustvarjanja programskih vsebin (v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da postopek javnega razpisa izvede ministrstvo, pristojno za kulturo na podlagi Uredbe in v skladu z določbami ZUJIK, ki urejajo javni razpis. V postopku javnega razpisa se smiselno uporablja tudi predpis, ki je izdan na podlagi 106. člena ZUJIK, razen če Uredba ne določa drugače. Predpis iz 106. člena ZUJIK je Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju: Pravilnik).

Kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, se zanju smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Minister s sklepom o začetku postopka iz 104. člena ZUJIK določi besedilo javnega razpisa, ki vsebuje podatke določene v 114. členu ZUJIK (prvi odstavek 6. člena Uredbe). Javni razpis iz te Uredbe se razpiše do višine sredstev, ki so za namen iz te Uredbe predvidena v državnem proračunu (drugi odstavek 6. člena Uredbe). Za strokovno presojo in ocenjevanje vlog so pristojne komisije iz 20. člena ZUJIK (105. člen ZUJIK). Minister imenuje na podlagi 21. člena ZUJIK člane strokovne komisije za ocenjevanje in vrednotenje projektov prispelih na javni razpis. Komisija oceni in ovrednoti predlagane projekte ter pripravi poročilo v skladu s 119. členom ZUJIK (prvi odstavek 8. člena Uredbe). Komisijo sestavlja pet strokovnjakov s področja medijev (drugi odstavek 8. člena Uredbe). Na podlagi predloga strokovne komisije izda minister o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis posamično odločbo, s katero se odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa (12. člen Uredbe).

Način dela ministrstva, pristojnega za kulturo v postopkih izbire kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa določa Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik).

Tretji odstavek 11. člena Pravilnika določa, da strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v pozivu ali razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi poziva ali razpisa. Strokovna komisija sestavi poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, ki mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta (11. člen Pravilnika). Ministrstvo najpozneje v dveh mesecih pisno obvesti stranko o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe ter predlogu strokovne komisije, obvestilo pa lahko vsebuje tudi mnenje strokovne službe. V obvestilu se določi rok, do katerega ima stranka možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu (13. člen Pravilnika). Strokovna komisija obravnava v roku prispele odzive strank na obvestilo in oblikuje končni predlog sofinanciranja programov oziroma projektov (14. člen Pravilnika). Na podlagi predloga strokovne komisije minister izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na razpis ali poziv posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega projekta oziroma programa (prvi odstavek 15. člena Pravilnika).

Iz javnega rednega letnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2013 (JPR-MV 2013), objavljenega v Uradnem listu št. 35/2013 z dne 26. 4. 2013 izhaja, da je njegov namen podpora medijem pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so v skladu s 4. členom ZMed pomembne za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

Tožeča stranka se je prijavila na področje A, to je sofinanciranje programskih vsebin tiskanih medijev radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Z razpisom je bilo določeno, da se lahko v sofinanciranje sprejmejo le projekti tistih prijaviteljev, ki na podlagi ocenjevanja po v razpisu navedenih razpisnih merilih dosežejo vsaj polovico vseh možnih točk. Izmed projektov, ki dosežejo vsaj polovico vseh možnih točk, se glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejmejo tisti projekti, ki v postopku izbire oziroma ocenjevanja dosežejo višje število točk. Vsak član strokovne komisije strokovno oceni in točkuje vsak posamezen projekt. Skupno število točk, ki jih prejme posamezen projekt, predstavlja vsoto točk, ki so jih posameznemu projektu dodelili vsi člani strokovne komisije. Strokovna komisija na podlagi doseženih točk in razpoložljivosti sredstev izdela predlog prejemnikov sredstev. Končno odločitev o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega projekta na podlagi predloga strokovne komisije sprejme minister. Ministrstvo najpozneje v dveh mesecih od zaključka odpiranja vlog pisno obvesti prijavitelja o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter predlogu strokovne komisije, obvestilo pa lahko vsebuje tudi mnenje strokovne komisije. V obvestilu se določi rok, do katerega ima prijavitelj možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu. Strokovna komisija obravnava v roku prispele odzive prijaviteljev na obvestilo in oblikuje končni predlog sofinanciranja projektov. Na podlagi končnega predloga strokovne komisije minister izda o vsaki formalni ustrezni vlogi prispeli na javni razpis posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter delu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega projekta.

V predmetni zadevi ni sporno, da je vloga tožeče stranke na predmetnem razpisu dosegla 255 točk, kar je več kot polovica vseh možnih točk, vendar pa kljub temu ni bila uvrščena v financiranje, ker so bile v financiranje uvrščene vloge, ki so dosegle 275 točk in več. Nasprotovanje tožeče stranke taki odločitvi je v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj ti jasno določajo, da se lahko v sofinanciranje sprejmejo projekti tistih prijaviteljev, ki na podlagi ocenjevanja po v razpisu navedenih razpisnih merilih dosežejo vsaj polovico od vseh možnih točk, izmed tistih, ki dosežejo vsaj polovico vseh možnih točk, pa se glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejmejo tisti projekti, ki v postopku izbire oziroma ocenjevanja dosežejo višje število točk. Glede na to je tudi po presoji sodišča ustrezna in zadostno obrazložena odločitev, da se glede na razpoložljiva sredstva v financiranje uvrstijo vloge, ki dosežejo vsaj 275 točk. Kar zadeva tožbene očitke v zvezi z obrazložitvijo, so po presoji sodišča neutemeljeni in v odločbi navedeni razlogi zadostni. Iz odločbe je namreč jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke po posameznih razpisnih merilih dosegel, in s tem strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija po posameznih članih. V skladu z razpisnimi pogoji je tudi, da vsak član strokovne komisije strokovno oceni in točkuje vsak posamezen projekt. Skupno število točk, ki jih prejme posamezen projekt, predstavlja vsoto točk, ki so jih posameznemu projektu dodelili vsi člani strokovne komisije. Kot izhaja iz predloženega spisa, je v skladu s tem postopala strokovna komisija v obravnavani zadevi. Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.

Postopek je v obravnavani zadevi tekel v skladu z določbami Pravilnika glede poročila strokovne komisije (12. člen Pravilnika), obvestila strankam (13. člen Pravilnika) ter končnega predloga (14. člen Pravilnika). Poročilo in predlog sta v skladu z zgoraj navedenim v zadostni meri argumentirana in obrazložena.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je pri sodelovanju na javnih razpisih treba vsem prijaviteljem zagotoviti enako obravnavanje, kar pa ne pomeni, da bo vsak prijavitelj na razpisu uspel, niti da mu bodo sredstva dodeljena že zaradi tega, ker so mu bila dodeljena v preteklih letih. V pristojnosti komisije je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na podlagi z razpisom določenih kriterijev, kar je bilo v obravnavani zadevi tudi storjeno.

Tožeča stranka v tožbi navaja tudi pripombe, ki se nanašajo na obseg dodeljenih sredstev prijaviteljem, ki so na razpisu uspeli. Ker tukaj ne gre za pravice ali pravne koristi tožeče stranke, jih tožeča stranka v tem upravnem sporu ne more uveljavljati, zato se sodišče do tega očitka ni opredeljevalo.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.