Jedro

Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi oškodovanca B.O. se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo oškodovančev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Proti sklepu je oškodovanec vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da bo lahko kot tožilec nadaljeval kazenski postopek.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dne 3.9.1999, potem ko je državni tožilec umaknil obtožni predlog zoper obdolženega F.G., na podlagi 1. točke 357.člena ZKP izdalo zavrnilno sodbo. Pri tem je štelo, da oškodovanec F.O. ne namerava nadaljevati pregona, saj na glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil v redu povabljen in iz razloga, ker sodišču ni javil spremembe bivališča. Prepis sodbe je nato oškodovancu vročilo v pripore v .. Oškodovanec je zoper sodbo vložil pritožbo, v kateri je navajal, da na glavno obravnavo ni bil v redu povabljen, saj mu vabilo ni bilo vročeno. Od 30.6.1999 dalje se namreč nahaja v priporu, kar je sodišču znano, saj mu je v pripore tudi poslalo sodbo. Hkrati je izjavil, da nadaljuje pregon zoper obdolženca.

Sodišče prve stopnje je nato to njegovo pritožbo v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZKP obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in z uvodoma navedenim sklepom prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo iz razlogov, ker je bil oškodovanec na glavno obravnavo za dne 3.9.1999 pravilno vabljen na dotedanji naslov in ker sodišču ni javil spremembe bivališča, čeprav je bil na to opozorjen in je imel dovolj časa, da bi sodišče obvestil, kje se nahaja.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je bil oškodovanec na glavno obravnavo pravilno vabljen, pritožnik utemeljeno izpodbija. Oškodovanec je bil kot priča (pravilno bi bilo, da bi ga sodišče vabilo kot oškodovanca ter ga v skladu z določbo četrtega odstavka 288. člena ZKP tudi opozorilo na posledice njegovega izostanka) vabljen na glavno obravnavo na naslov S. Vabilo mu je bilo poslano trikrat, na sodišče pa se je pošiljka vrnila z označbo, da pošiljke ni dvignil. Ker torej vabila ni prejel, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil oškodovanec v redu povabljen. Vabljenje na naslov, ki ga je navedel oškodovanec, še ne pomeni, da je bil v redu povabljen. Vabilo priči (ali oškodovancu) je v redu vročeno, če ga naslovnik sprejme sam ali pa je opravljena nadomestna vročitev, kot je to določeno v prvem odstavku 119. člena ZKP.

V primeru, da bi se vabilo oškodovancu vrnilo nevročeno in z oznako, da se je oškodovanec preselil, ter bi se ugotovilo, da sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, bi domneva iz prvega odstavka 61. člena ZKP, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona, lahko veljala le, če bi bil oškodovanec na posledice takšne opustitve predhodno opozorjen v skladu z določbo četrtega odstavka člena 288 ZKP. Temeljno načelo kazenskega postopka iz 14. člena ZKP (pomoč nevednim oziroma neukim udeležencem v postopku) namreč sodišču nalaga takšno ravnanje. Oškodovanec je bil na glavni obravnavi dne 4.6.1999 sicer opozorjen na določbo člena 66. ZKP, vendar iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil kot oškodovanec kdajkoli v postopku opozorjen, da se bo v primeru, če ne bo javil spremembe prebivališča ali naslova, štelo da ne namerava nadaljevati pregona, v kolikor bo državni tožilec na glavni obravnavi umaknil obtožbo.

Opustitev takega pouka, kar smiselno uveljavlja tudi pritožnik, pa pomeni relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Ob takšni ugotovitvi je zato nepomembno, ali je oškodovanec imel dovolj časa in možnost, da sodišče obvesti, da se nahaja v priporu, kot se to navaja v razlogih izpodbijanega sklepa.

Pritožba oškodovanca je utemeljena, zato je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo vrnitev v prejšnje stanje ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek, kot je predpisan v drugem odstavku 61.člena ZKP.