Jedro

Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „„Ugotovi se, da sta tožeči stranki vsaka do 1/2 solastnika parc. št. A k.o. X, ki je sedaj vpisana na ime tožene stranke in je tožena stranka dolžna priznati in izstaviti listino za zemljiškoknjižni prenos navedene nepremičnine na ime tožečih strank za vsakega do 1/2, tožena stranka je dolžna dovoliti bremen prost odpis in vknjižbo navedene parcele na ime tožečih strank za vsakega do 1/2, ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna in izvršljiva sodba v roku 15 dni pod izvršbo“, zavrne.

II. Izrek o pravdnih stroških se spremeni tako, da je tožeča stranka sedaj dolžna povrniti toženi stranki 1.029,14 EUR njenih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožeči stranki vsaka do 1/2 solastnici parc. št. A k.o. X, ki je sedaj vpisana na ime tožene stranke in je tožena stranka dolžna to priznati in izstaviti listino za zemljiškoknjižni prenos navedene nepremičnine na ime tožečih strank za vsakega do 1/2, tožena stranka pa je dolžna dovoliti bremen prost vpis in vknjižbo navedene parcele na ime tožečih strank za vsakega do 1/2, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na treh trditvenih podlagah: - da je bila vknjižba parc. št. A k.o. X na toženo stranko posledica zmotne vknjižbe, ki jo je zagrešila Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) in za katero tožeča stranka ni vedela, - da je tožeča stranka nepremičnino priposestvovala, - da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu.

6. Tožeča stranka tako najprej uveljavlja ugotovitev napake, storjene v upravnem postopku z upravno odločbo in njeno odpravo tako, da sodišče ugotovi lastninsko pravico tožnikov. Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). Navedeno je izraz načela prirejenosti postopkov v skladu, s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti. Sodišče je tako vezano na pravnomočno odločbo upravnega orana (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 662/2009).

7. Parc. št. A k.o. X je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot vodno zemljišče v družbeni lastnini, kar med pravdnima strankama ni sporno.

8. Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjena na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini je že načelno izključeno. Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Ustavni amandma IX k Ustavi Socialistične Republike Slovenije je določil, da sta družbena lastnina in zasebna lastnina enakopravni (drugi odstavek 6. točke amandmaja IX, Uradni list SRS št. 32/89). V 17. členu Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX je predpisan rok za uskladitev republiških zakonov, ki niso v skladu z amandmaji do 31. 12. 1990. Ta rok je bil podaljšan do 31. 12. 1991 z Ustavnim zakonom o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi RS (Uradni list RS št. 4/91). Enak režim je bil v načelu ohranjen tudi z Ustavnim zakonom za izvedbo Ustave RS - UZIU (Uradni list RS 33/91). Ta je v 1. členu določil, da predpisi in splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve Ustave RS ostanejo v veljavi. Določbe predpisov, ki niso v skladu z Ustavo RS je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. V takšni situaciji, ko je bil zakonodajalcu dan rok za prilagoditev zakonov, sprejetih na drugačni ustavni podlagi, novi Ustavi, je bilo torej do sprejetja novih zakonov potrebno spoštovati vse prejšnje zakone. Do ukinitve družbene lastnine je zato prišlo postopoma, in sicer z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini pa je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine in s tem tudi določbe 29. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki je določal, da se na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ne more priposestvovati (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 184/2011).

9. Na podlagi določila prvega odstavka 182. člena Zakona o vodah - ZV-1, Uradni list RS 67/2002 z dne 26. 7. 2002, ki je stopil v veljavo 10. 8. 2002, so zemljišča, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisana v zemljiško knjigo kot vodna zemljišča in so javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena lastnina ali imajo na njih pravne osebe pravico uporabe, prešla z dnem uveljavitve tega zakona v last Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala lastnica parc. št. A k.o. X 10. 8. 2002 in je takrat tudi prenehala obstajati družbena lastnina na tem zemljišču. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je, dokler ni bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine.

10. Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 29. 12. 2010, zato desetletna priposestvovalna doba še ni mogla izteči (drugi odstavek 43. člena SPZ).

11. Enako kot za priposestvovanje na družbeni lastnini velja tudi za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. Gradbeno dovoljenje, ki ga je kot edini dokaz za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču predložila tožeča stranka, je bilo izdano 16. 8. 2005, torej še v času, ko je bilo zemljišče družbena lastnina. Drugih trditev o gradnji pa tožeča stranka ni postavila.

12. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu prve in pete alineje 358. člena ZPP.

13. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke v celoti ugodilo iz opisanih razlogov, zato se z vsemi ostalimi pritožbenimi izvajanji v zvezi z ugotavljanjem, kako je prišlo do pomote v parcelaciji in ali je tekel potok v preteklosti po sporni parceli ali pa je bil to s strani tožnikov zgrajen dotok do mlina, ni ukvarjalo.

14. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških postopka, saj je tožena stranka sedaj v postopku v celoti uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 206,70 EUR nagrade za postopek, 190,80 EUR nagrade za narok, 20,00 EUR materialnih stroškov in 611,64 EUR stroškov za izvedenca, skupaj torej 1.029,14 EUR, ni pa pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 388,36 EUR, ker ta znesek izvedencu ni bil izplačan.

15. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.