Jedro

Upoštevaje približno polovičen uspeh tožnika v pravdi ter dejstvo, da sta bila v postopku postavljena dva izvedenca, tožnik pa je plačal tudi sodno takso, v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP stroške zastopanja s pooblaščencem nosi vsaka stranka sama, toženka pa je dolžna tožniku povrniti polovico stroškov, ki so mu nastali s sodno takso ter izvedencema.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek stroškov pravdnega postopka, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zniža za 2.726,33 EUR (na 1.274,36 EUR).

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki (toženki) naložilo, da je dolžna tožeči stranki (tožniku) povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 4.000,69 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odmero.

Toženka navaja, da je sodišče zmotno tožniku priznane stroške v celoti naložilo v plačilo toženki, ne da bi upoštevalo določbo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je tožnik v pravdi zmagal le delno in ne v celoti. Zahteval je, da se mu prizna lastninska pravica na celotnem zemljišču s parc. št. 922/3 k. o. 0000 X, ugotovljeno pa je bilo, da je upravičen do lastninske pravice le na delu tega zemljišča, tj. na zemljišču z novo parc. št. 922/7 k. o. 0000 X, na preostalem delu vtoževanega zemljišča pa je lastninska pravica še naprej ostala vpisana na toženko. Tožnik je torej uspel le v višini polovice od tega, kar je s tožbo zahteval. Sodišče je celo samo v sodbi odločilo, da se v presežku tožbeni zahtevek zavrne.

Poleg tega je treba upoštevati okoliščine, da je prišlo do pravde predvsem po krivdi tožnika in njegovega ravnanja, saj ni uredil svojega zemljiškoknjižnega stanja na zemljišču, ki si ga je lastil v naravi. Šele po postopku inšpekcijske službe je vložil tožbo za priposestvovanje lastninske pravice in v tej pravdi le delno uspel. Upoštevati je treba, da je toženka kot javnopravna oseba lastnica številnih nepremičnin na svojem območju, glede katerih nima v celoti urejenega ter usklajenega dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim.

Pravilna odločitev bi torej bila, da pravdni stranki nosita vsaka sama svoje pravdne stroške. Toženka nadalje nasprotuje priznanju in odmeri stroškov tožniku za njegovih šest nadaljnjih pripravljalnih vlog v višini 600 točk, saj so bile te nepotrebne oziroma niso pripomogle k razjasnitvi zadeve.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da nova parcela 922/7 k. o. 0000 X predstavlja območje, za katerega je tekom postopka zatrjeval, da ga je ves čas dobroverno dejansko uporabljal in ni zahteval nič več kot območje, ki mu ga je sodišče prisodilo v sodbi. Neutemeljeno je navajanje, da naj bi do pravde prišlo po tožnikovi krivdi. Toženka je ves čas nasprotovala tožnikovi posesti zemljišča, zoper sodbo se je tudi pritožila. Neupravičena pa je tudi navedba glede števila pripravljalnih vlog. Dejansko stanje se je izkristaliziralo šele skozi postopek, toženka je na vse tožnikove pripravljalne vloge odgovarjala in jih prerekala kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so navedbe toženke, da bi sodišče moralo upoštevati okoliščino, da je do pravde prišlo po krivdi tožnika in njegovega ravnanja ter zato, ker ni uredil svojega zemljiškoknjižnega stanja na spornem zemljišču. Kot utemeljeno navaja tožnik, je namreč toženka njegovemu zahtevku nasprotovala še celo v pritožbi.

6. Utemeljena pa je navedba, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojim zahtevkom uspel v celoti. V tožbi je namreč zahteval, da je lastnik nepremičnine parc. št. 922/3 k. o. 0000 - X v celoti in da se pri njej v zemljiški knjigi na podlagi sodbe vknjiži lastninska pravica na njegovo ime, zahtevek pa je modificiral šele v zadnjih dveh vlogah.1 V sodbi je uspel le z delom (prvotnega) zahtevka, saj je sodišče ugotovilo, da je tožnik lastnik zemljišča parc. št. 922/7 k. o. 0000 - X, torej le ene izmed parcel, ki so nastale iz predhodne parcele št. 922/3 po Elaboratu - parcelaciji sodnega izvedenca za geodezijo A. A. z dne 20. 10. 2021. Iz elaborata je razvidno, da sta nastali še dve dodatni parceli, tj. parceli št. 922/6 in 922/8 k. o. 0000 - X. Tožnik je tako ob upoštevanju novo nastalih parcel in njihove velikosti uspel približno s polovico svojega zahtevka. Tudi ne drži navedba iz odgovora na pritožbo, da je tekom postopka zahteval, da se mu prisodi le območje, ki mu ga je sodišče dejansko prisodilo v sodbi. Zatrjeval je namreč, da je priposestvoval prvotno sporno nepremičnino v celoti, nasprotoval ugotovitvam izvedenca, da parcela št. 922/3 v delu predstavlja tudi cesto (izvedenec je namreč ugotovil, da se na parceli št. 922/3 nahaja 40 m² asfaltiranega zemljišča) ter nato skoraj do konca postopka vztrajal, da je njegov prvotni zahtevek v celoti utemeljen.

7. Upoštevaje navedeno ter dejstvo, da sta bila v postopku postavljena dva izvedenca, izvedenec geodetske stroke ter sodni izvedenec za geodezijo, tožnik pa je plačal tudi sodno takso, je sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP ob upoštevanju navedenih okoliščin primera odločilo, da stroške zastopanja s pooblaščencem nosi vsaka stranka sama,2 toženka pa je dolžna tožniku povrniti polovico stroškov, ki so mu nastali s sodno takso ter izvedencema. Ti stroški znašajo, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo v 5. točki obrazložitve, 2.494,73 EUR za izvedenca ter 54,00 EUR za sodno takso za tožbo, skupno 2.548,73 EUR (polovica torej 1.274,36 EUR), njihova višina pa v pritožbi ni izpodbijana. Sodišče druge stopnje je zato temu ustrezno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženka dolžna povrniti tožniku, znižalo na 1.274,36 EUR.

8. Toženka je v pritožbenem postopku delno uspela. Zavzemala se je za odločitev, po kateri vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Uspela je glede stroškov pooblaščencev pravdnih strank, stroške sodne takse ter izvedencev pa je dolžna nositi tudi ona oziroma jih mora tožniku, ki jih je plačal, povrniti polovico. Glede na tako ugotovljene okoliščine nosita stroške pritožbenega postopka vsaka stranka svoje (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Dejansko je tožnik del zahtevka po vsebini umaknil, a sodišče prve stopnje ni postopalo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 188. člena ZPP. 2 Zato na pritožbene navedbe glede števila in (ne)potrebnosti pripravljalnih vlog ni treba odgovarjati, saj za odločitev niso relevantne.