Jedro

Problem veljavnosti KPPN prestavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, in je predmet drugega kolektivnega delovnega spora, ki je že v teku. Zato so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, kakor tudi pogoji iz 21. člena ZDSS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja in nasprotni udeleženec krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v kolektivnem delovnem sporu, ki se pred (istim) sodiščem prve stopnje vodi pod opr. št. X Pd 1363/2016. 2. Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se predmetni postopek nadaljuje, oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbene stroške pa naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu.

V pritožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se v kolektivnem delovnem sporu opr. št. X Pd 1363/2016 že odloča o tem, ali Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (KPPN) za nasprotnega udeleženca velja v času od 1. 9. 1998 dalje, pri čemer naj bi odločitev o navedenem zavezovala tako prvega predlagatelja kot nasprotnega udeleženca, ki sta oba udeležena v kolektivnem delovnem sporu X Pd 1363/2016. Navedeno ne drži in je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ta ugotovitev pa je v nasprotju z listinami v spisu, kar je bistveno kršitev določb ZPP po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Predlagatelja sta namreč že s predlogom v spis vložila dopis nasprotnega udeleženca z dne 29. 10. 2015 s prilogo. Iz navedenega dopisa izhaja, da je nasprotni udeleženec obvestil predlagatelja, da je 28. 10. 2015 sprejel določene sklepe uprave, s katerimi preklicuje dosedanje izjave z dne 24. 4. 1998 in 19. 7. 2006. Iz teh preklicanih sklepov, ki so citirani v prilogi dopisa z dne 29. 10. 2015, pa neposredno izhaja, da je uprava nasprotnega udeleženca 21. 4. 1998 sklenila, da ne pristopi k sklepu Združenja A. pri B. zbornici o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe za novinarje, pri čemer to glede na izrecno dikcijo sklepa pomeni, da za nasprotnega udeleženca KPPN še vedno ostaja v veljavi in da se bo nasprotni udeleženec tudi v prihodnje po njej ravnal. Da je nasprotni udeleženec po svoji volji še naprej spoštoval in uporabljal KPPN, izhaja tudi iz vsebine dopisa z dne 29. 10. 2015, v katerem je navedeno, da bo pri nasprotnem udeležencu skladno z 10. členom ZKolP od dne 1. 1. 2017 prenehala uporaba KPPN. Glede na navedeno je po mnenju predlagateljev povsem jasno, da se KPPN pri nasprotnem udeležencu uporablja najmanj do 1. 1. 2017, zato navedeno ne more biti odvisno od rešitve nekega drugega kolektivnega spora.

Pritožba opozarja še na vsebino sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št.: X Pdp 670/2016 z dne 27. 10. 2016, ki je v obrazložitvi navedlo, da odstop enega od podpisnikov na strani delodajalcev še ne pomeni prenehanja veljavnosti KPPN, saj niso odstopili delodajalci kot stranka kolektivne pogodbe, temveč kvečjemu le eden od podpisnikov na strani delodajalcev. Četudi bi KPPN ne veljala več za pravnega prednika nasprotnega udeleženca (kar je sicer predmet drugega spora), to še ne pomeni, da tudi za nasprotnega udeleženca ne velja, saj zanj listine v predmetnem spisu izkazujejo, da KPPN uporablja in da jo bo lahko prenehal uporabljati kvečjemu šele od 1. 1. 2017 dalje, pa še navedeni datum je za predlagatelja sporen.

Predlagatelja v spis vlagata poročilo nasprotnega udeleženca, iz katerega izhaja, koliko delavcev je pri nasprotnem udeležencu zaposlenih po KPPN na dan 17. 11. 2016. Tudi iz navedene listine jasno izhaja, da se KPPN pri nasprotnem udeležencu uporablja in da posledično navedeno ne more biti predmet odločanja v drugem postopku.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da gre za predhodno vprašanje, za katerega je smiselno počakati, da ga reši sodišče v drugi zadevi, saj sploh ne gre za predhodno vprašanje, ampak za nesporno dejstvo. Četudi bi morebiti šlo za predhodno vprašanje, je potrebno upoštevati, da tako ZDSS-1 kot tudi ZPP določata pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če želi sodišče prekiniti postopek zaradi odločanja o predhodnem vprašanju v drugem postopku. Če so ti pogoji izpolnjeni ali ne, pa prvostopenjsko sodišče v svoji obrazložitvi sploh ne pojasni, zato je v tem delu ni moč preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Nepravilni pa so tudi zaključki prvostopenjskega sodišča, da naj bi nasprotni udeleženec in drugi predlagatelj, ki nista stranki KPPN, imela lahko položaj udeleženca predmetnega kolektivnega spora le pod pogoji iz 2. odstavka 47. člena ZDSS-1. Udeleženec v kolektivnem delovnem sporu je namreč na podlagi 45. člena ZDSS-1 lahko tudi oseba, organ ali združenje, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V predmetni zadevi je nosilec obveznosti po KPPN nasprotni udeleženec kot delodajalec, medtem ko je nosilec pravic tako pri predlagatelj kot tudi drugi predlagatelj, za katerega je bilo že pojasnjeno, da je sindikat, ki v okviru prvega predlagatelja deluje kot sindikat pri delodajalcu. Njegovo aktivno legitimacijo izkazuje predstavljanje delavcev pri nasprotnem udeležencu in tako drugi predlagatelj predstavlja združenje delavcev, ki so nosilci pravic po KPPN. Posledično je materialnopravno zmotna odločitev, da bi bilo predmetni postopek potrebno prekiniti glede drugega predlagatelja in nasprotnega udeleženca.

Prvostopenjsko sodišče namreč očitno materialnopravno zmotno šteje, da če bi bilo predmetni postopek potrebno prekiniti že za prvega predlagatelja, da ga je posledično potrebno prekiniti tudi za drugega predlagatelja v odnosu do nasprotnega udeleženca. Navedeno pa je materialnopravno in procesno zmotno. Ker o tem v izpodbijanem sklepu ni nobene obrazložitve, pa je ta posledično obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb ZPP, saj ga v tem delu ponovno ni moč preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo predlagateljev zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Opozarja na nedovoljene pritožbene novote, na katere se v pritožbi sklicujeta predlagatelja, kar velja zlasti za (nepodpisani) dopis nasprotnega udeleženca z dne 17. 11. 2016. Predlagatelja ustreznih navedb v zvezi z uporabo KPPN pri nasprotnem udeležencu nista podala pravočasno. Po mnenju nasprotnega udeleženca je pravilna ugotovitev naslovnega sodišča, da bo izrek odločitve v zadevi opr. št. X Pd 1363/2016 imel značaj ugotovitvene sodbe in bo učinkoval tudi med strankami tega postopka, saj nasprotni udeleženec v tem postopku nastopa kot stranki intervenient. Drugi predlagatelj ni stranka KPPN, zato je pravilno, da se postopek prekine tudi zanj, saj je potrebno ugotoviti, ali KPPN v vtoževanem obdobju sploh velja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen, vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, tako da ga je vsekakor mogoče preizkusiti. Neutemeljeni pa so tudi očitki glede protispisnosti v obrazložitvi sklepa, ki ne obstaja. Obe navedeni bistveni kršitvi predlagatelja uveljavljata zlasti zaradi nestrinjanja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in s tem po vsebini uveljavljata preostala dva pritožbena razloga, vendar prav tako neutemeljeno.

7. Dejansko stanje o odločilnih dejstvih je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo (pri presoji pogojev za prekinitev postopka) in sprejelo pravilno odločitev.

8. Temeljni argumenti izpodbijanega sklepa, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev o prekinitvi postopka, so naslednji: - Sodišče prve stopnje v (drugem) kolektivnem delovnem sporu opr. št. X Pd 1363/2016 odloča o tem, ali Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (Ur. l. RS, št. 31/1991 - KPPN) za nasprotnega udeleženca (ki v tem /drugem/ kolektivnem sporu nastopa kot stranski intervenient na strani predlagatelja – B. zbornica - C. zbornica) velja od 1. 9. 1998 dalje, torej tudi v obdobju, na katerega se nanašajo zahtevki v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu. Izrek sodbe v navedeni zadevi za obravnavani spor predstavlja vmesno ugotovitveno sodbo, ki prvega predlagatelja in nasprotnega udeleženca zavezuje tudi izven postopka opr. št. I Pd 1363/2016. Pri tem ni bistveno, da je v drugem sporu nasprotni udeleženec (D. d. d., E.) stranski intervenient (na strani predlagatelja).

- Odločitev v navedenem (drugem) kolektivnem sporu ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja le o glavni stvari v obravnavanem sporu, ampak je pomembna za presojo izpolnitve procesnih predpostavk udeležencev v tej zadevi z vidika presoje ustreznega predhodnega postopka, pa tudi za presojo procesne legitimacije udeleženih v tej zadevi.

- Le prvi predlagatelj je stranka KPPN, nasprotni udeleženec in drugi predlagatelj pa nista stranki kolektivne pogodbe, in imata lahko položaj udeleženca kolektivnega spora le pod pogoji iz drugega odstavka 47. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1), in to le v primeru, da zanju v vtoževanem obdobju velja KPPN. Drugi predlagatelj upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa zatrjuje s kršitvami pravic, ki so njegovim članom, zaposlenim pri nasprotnem udeležencu, zagotovljene s KPPN.

- O veljavnosti KPPN za nasprotnega udeleženca in pri njem zaposlene delavce v času od 1998 dalje sodišče že odloča v zadevi opr. št. X Pd 1363/2016, zato je sodišče postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v tem sporu na podlagi 21. člena ZDSS-1. 9. Bistveno pravno vprašanje je, ali odločitev v drugem kolektivnem sporu (opr. št. X Pdp 1363/2016) predstavlja odločitev o vprašanju, ki predstavlja predhodno vprašanje v obravnavanem sporu, torej, ali gre res za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, ki določa: Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

Odgovor na to vprašanje je pritrdilen, glede na to, da je predmet spora v navedenem drugem kolektivnem sporu ugotovitev, da KPPN od 1. 9. 1998 dalje ne velja za člane takratnega podpisnika te kolektivne pogodbe Združenja A. (sedaj B. zbornica – C. zbornica) in za F. G., F. H. in D. d. d. Za presojo utemeljenosti predloga v tem (drugem) kolektivnem sporu je bistvena ugotovitev, ali je bila s strani B. zbornice – Sekcije I. (pravne prednice B. zbornice – C. zbornice) z dopisom z dne 20. 4. 1998 pravilno odpovedana KPPN. Poleg tega pa je potrebno (glede na stališča pritožbenega sodišča v drugem razveljavitvenem sklepu, izdanem v tej zadevi, opr. št. X Pdp 670/2016 z dne 27. 10. 2016) še razčistiti, ali KPPN med strankama še vedno velja, ker se z ugotovitveno tožbo lahko zahteva le ugotovitev sedaj obstoječega pravnega razmerja, upoštevajoč dejstvo, da je obvezno članstvo v B. zbornico ukinjeno (z Zakonom o gospodarskih zbornicah). V razveljavitvenem sklepu je pritožbeno sodišče kot pomembno za odločitev izpostavilo tudi določbo 34. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 43/2006 in nasl. - ZKolP), ki v drugem odstavku določa, da določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati po preteku prehodnega obdobja treh let po uveljavitvi zakona, ki je določeno v 32. členu, to obdobje pa se je izteklo 6. 5. 2009. 10. Predlagatelja sicer v pritožbi trdita, da ne gre za predhodno vprašanje, ampak za nesporno dejstvo. Sklicujeta se na to, da je KPPN za delodajalca – nasprotnega udeleženca ves čas veljala in se je uporabljala najmanj do 1. 1. 2017, ko je prenehala zaradi izstopa nasprotnega udeleženca iz C. zbornice (v okviru B. zbornice), kot izhaja iz dopisa z dne 29. 10. 2015 (priloga A 3). Iz navedenih dopisov je sicer res mogoče sklepati, da se je KPPN pri nasprotnem udeležencu dejansko uporabljala kot veljavna panožna pogodba ves čas (po spornem odstopu od pogodbe s strani B. zbornice v letu 1998) in tudi v spornem obdobju, kar bi (verjetno) lahko vplivalo tudi na odločitev v obravnavani zadevi, potem ko bo v nadaljnjem dokaznem postopku to vprašanje dokončno razčiščeno. Ne glede na navedeno pa je dejstvo, da problem veljavnosti KPPN prestavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, in je predmet drugega kolektivnega delovnega spora, ki je že v teku. Zato so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, kakor tudi pogoji iz 21. člena ZDSS-1. Izpodbijani sklep je torej zakonit in pravilen, pritožba pa neutemeljena.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Predlagatelja s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo pa ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato ne gre za potrebne stroške, tako da stroške odgovora nasprotni udeleženec krije sam (154., 155. in 165. člen ZPP).