Jedro

Ker je MOP v času odločanja v upravnem sporu, ki je bil sprožen proti zavrnilni odločbi zaradi obnove postopka, odpravilo odločbo, glede katere je bila predlagana obnova, te odločbe ni več in je zato prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes tožeče stranke, saj se njen pravni položaj ne more spremeniti, ker so prenehali pravni učinki napadene odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, ki sta jo tožnika vložila proti odločbi tožene stranke z dne 3.12.1998. S to odločbo je bila zavrnjena njuna zahteva za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 29.1.1996. Zoper navedeno sodbo sta tožnika vložila pritožbo.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki je veljal v času odločanja (sedaj 260. člen ZUP, Uradni list RS, št. 80/99), je mogoče obnoviti postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo v upravnem postopku. Tožnika sta zahtevala obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo tožene stranke z dne 29.1.1996. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v spis Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 434/96, na katerega se sklicuje tudi pritožba, in je ugotovilo, da je bila navedena odločba s sodbo z dne 15.11.2000 odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je na podlagi napotkov v navedeni sodbi 18.2.2001 pod izdala odločbo, s katero je odpravila denacionalizacijsko odločbo Upravne enote L.-C., Izpostava C., z dne 30.5.1995 in zavrnila zahtevo za denacionalizacijo J.M., rojene R. glede podržavljenega premoženja, ki zajema del nepremičnine parc. št. 16, vpisane pri vl. št. 101 k.o. Sv.P., kar je v naravi hiša, v L. z drvarnico, trafiko in dvoriščem. Glede na novo nastalo procesno stanje pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločbe, katere odpravo sta tožnika predlagala v predlogu za obnovo postopka, ni več. Namen izrednega pravnega sredstva obnove postopka je odprava dokončne odločbe. To je tudi pravni interes stranke, ki predlaga obnovo postopka. Ta pravni interes je po presoji pritožbenega sodišča prenehal, saj je z odpravo odločbe z dne 29.1.1.1996 prenehal njen učinek, s tem pa tudi pravovarstvena potreba za odločanje o predlogu za obnovo postopka.

Na pravni interes, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti ves čas trajanja upravnega spora. Ta interes mora obstajati tudi v času pritožbenega postopka, saj je na podlagi določb 4. člena ZUS upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta. Kadar tega upravnega akta ni več, preneha tudi pravna korist in pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Čeprav sta tožnika ob vložitvi tožbe in pritožbe izkazovala pravni interes v tem upravnem sporu, je zaradi odprave dokončne odločbe med pritožbenim postopkom (glede katere sta predlagala obnovo postopka), ta pravni interes prenehal, saj se njun pravni položaj ne more spremeniti, ker so prenehali pravni učinki napadene odločbe.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 3. odstavka 343. člena ZPP, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.