Jedro

Iz opisane ureditve Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode jasno izhaja, da je za izdajo soglasja (ki že glede na svoj pomen (tj. soglasje kot pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve nečesa - SSKJ) nedvomno izključuje izdajo akta po uradni dolžnosti) potrebna vloga lastnika objekta oziroma njegovo aktivno sodelovanje. Iz že citiranih določb odloka tudi izhaja, da izvajalec odloča o priključitvi z izdajo soglasja za priključitev, ki ga lahko zavrne v primerih (med drugim), če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije (prvi odstavek 22. člena).

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se soglasji za priključitev objekta na javno kanalizacijo št. 007/2019 z dne 20. 2. 2019 v 1. točki izreka odpravita. V 2. do 13. točki izreka se soglasji za priključitev objekta na javno kanalizacijo št. 006/2019 z dne 20. 2. 2019 izrečeta za nični.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Loška komunala d.d. je z izpodbijanima odločbama, ki nosita isto opravilno številko in isti datum ter sta vsebinsko identični, razlikujeta pa se po tem, da je ena izdana zoper tožnika, druga pa zoper tožnico, kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila po uradni dolžnosti odločila, da morata tožnika svoj stanovanjski objekt priključiti na javno kanalizacijo v roku šest mesecev in določila pogoje za ta priklop. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da so z izgradnjo javne kanalizacije izpolnjeni pogoji za obvezno priključitev objekta tožnikov na navedeno infrastrukturo v lasti Občine Škofja Loka. V postopku je bilo ugotovljeno, da je objekt tožnikov možno priključiti na javno kanalizacijo preko dveh možnih linij (katerih dolžina znaša manj kot 100 m), da v objektu nastaja odpadna komunalna voda, da je bilo v letu 2017 izvedeno redno praznjenje obstoječe greznice objekta. V nadaljevanju je še povzela določbe predpisov, na podlagi katerih so pogoji za priključitev izdani.

2. Župan Občine Škofja Loka je kot drugostopenjski organ zavrnil pritožbi tožnikov. Pritožbene navedbe, da tožnika ne moreta pridobiti služnosti zaradi poteka dejanske priključitve na javno kanalizacijsko omrežje preko sosednjega zemljišča, je zavrnil kot neizkazane. Služnost je namreč mogoče pridobiti tudi v nepravdnem postopku, ne zgolj s soglasjem prizadetega lastnika zemljišča. Sicer je pa ureditev kanalizacijskega priključka do priključnega mesta obveznost zavezanca, kar določajo Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju Uredba), 149. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (v nadaljevanju Odlok).

3. Tožnika se z izpodbijano odločitvijo ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo, v kateri uveljavljata razloge napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajata, da pogoji za izdajo soglasja tako niso izpolnjeni, ker ni zagotovljeno priključno mesto. Odločba naj bi bila tudi v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena Odloka, ki prepoveduje vsa poseganja v objekte in naprave javne kanalizacije brez soglasja izvajalca. Menita, da iz odločbe tudi ni razvidno, ali so za priključitev objekta izpolnjeni vsi pogoji v skladu z gradbenimi predpisi, standardi, normativi. Odločba jima nalaga izgradnjo priključka, katerega trasa poteka preko tujega zasebnega zemljišča, kar pa ni izvedljivo brez soglasja lastnika tega zemljišča, ki ga kljub angažiranosti nista pridobila, zato je neizvedljiva oziroma jima nalaga nekaj nemogočega. Menita, da bi moral organ preizkusiti, ali bi gradnja tega priključka povzročila nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, še zlasti upoštevajoč dolžino priključka in teren, po katerem naj bi potekal, ter na tej podlagi ugotoviti, da gre za izjemo od obvezne priključitve iz 19. člena Uredbe. Opozarjata na drug potek javne kanalizacije po projektu po javni poti, med železniško progo in njunim objektom. Organ naj bi kršil 7. in 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot tudi drugi odstavek 14. člena Ustave RS. Uveljvaljata tudi, da izpodbijana odločba ni obrazložena v skladu z 214. člen ZUP, s čimer sta bila kršena tudi 22. in 25. člen Ustave RS. Poleg tega naj bi drugostopni organ istovrstno odločbo zaradi enakih nepravilnosti in nezakonitosti odpravil (soglasje, št. 05/2019 in odločba, št. 3542-0013/2019). Sodišču predlagata, naj tožbi ugodi in soglasje odpravi, podredno naj zadevo vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo uveljavlja, da je tožničina tožba prepozna, saj ji je bila odločba vročena 23. 5. 2019. Navaja še, da izgradnja nastavka za priključitev na javno kanalizacijo ni pogoj za priključitev, saj se sicer noben nov zgrajeni objekt ne bi mogel priključiti na javno kanalizacijo. Opozarja na tožbene novote. Zanika, da je organ v istovrstnih zadevah odločil drugače. Meni, da je odločba tudi ustrezno obrazložena in možna preizkusa. Predlaga zavrnitev tožbe ter naložitev plačila stroškov tožnici.

5. Tožnika v pripravljalni vlogi obširno prerekata toženkine navedbe v odgovoru na tožbo.

6. Tožba je utemeljena.

7. Toženkin očitek o nepravočasnosti tožničine tožbe ni utemeljen. Kot navaja toženka (in izhaja iz upravnega spisa), je bila tožnici drugostopenjska odločba vročena 23. 5. 2019. Ker se je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iztekel na soboto 22. 6. 2019, je tožba skladno s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pravočasno vložena priporočeno po pošti v ponedeljek 24. 6. 2019. 8. V tem upravnem sporu je sicer sporna odločitev o izdaji soglasja za priključitev objekta na javno kanalizacijo, ki je bila sprejeta (med drugim) na podlagi 18. in 19. člena Odloka.

9. Kot izhaja iz preambule Odloka, je bil ta sprejet na podlagi 149. člena ZVO-1, ki določa obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, med drugim odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (2. točka prvega odstavka). V 18. členu Odloka, ki se nahaja v V. poglavju z naslovom „Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih storitev“, je določeno, da je priključitev objektov ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo, na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, obvezna (prvi odstavek). 19. člen pa določa, da mora izvajalec (v tem primeru Loška komunala) lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev (prvi odstavek); lastnik objekta mora kanalizacijski priključek na priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka (drugi odstavek); v primeru izgradnje nove javne kanalizacije je priključevanje objektov na novo zgrajeno javno kanalizacijo obvezno; priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o gradnji ali v sporazumu med občino, izvajalcem gradbenih del in izvajalcem javne službe (tretji odstavek); če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku šestmesečnega roka obveznost plačevanja storitve javne službe na podlagi tega odloka (četrti odstavek).

10. Odlok v 21. členu določa še, da mora lastnik obstoječega objekta najmanj 15 dni pred predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge (z v nadaljevanju opredeljenimi prilogami) pridobiti soglasje izvajalca (prvi odstavek). Izvajalec odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z izdajo soglasja za priključitev (prvi odstavek 22. člena Odloka).

11. Po presoji sodišča iz opisane ureditve Odloka jasno izhaja, da je za izdajo soglasja (ki že glede na svoj pomen (tj. soglasje kot pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve nečesa - SSKJ) nedvomno izključuje izdajo akta po uradni dolžnosti) potrebna vloga lastnika objekta oziroma njegovo aktivno sodelovanje. Iz že citiranih določb Odloka tudi izhaja, da izvajalec odloča o priključitvi z izdajo soglasja za priključitev, ki ga lahko zavrne v primerih (med drugim), če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije (prvi odstavek 22. člena). Iz 5. člena Odloka o izvajanju gospodarskih javnih služb s podelitvijo koncesije (ta odlok Občine Škofja Loka predstavlja koncesijski akt o opredelitvi dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe, med drugim odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda) pa tudi izhaja, da daje koncendent koncesionarju naslednja javna pooblastila, med drugim pravico dajati soglasja in dovoljenja za priključitev uporabnikov na obstoječe omrežje in naprave, ki so predmet koncesije.

12. Povzeta ureditev tako že pojmovno izključuje izdajo soglasja drugače kot na zahtevo stranke. Gre torej za stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP).

13. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnika za izdajo obravnavanega soglasja podala ustrezno vlogo (niti tega ne zatrjuje nobena od strank). To, da tožnika izdaji soglasja za priključitev nasprotujeta, pa je bilo jasno že s tem, ko sta vložila pritožbo zoper izdano soglasje. Najkasneje od tega trenutka je bilo torej jasno, da postopek teče brez zahteve stranke. Tudi kasneje tožnika nista v izdano odločbo izrecno ali molče privolila, temveč jo celo izpodbijata s tožbo v upravnem sporu.

14. Po drugem odstavku 37. člena ZUS-1 sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na ničnost. Razlogi, iz katerih se odločba izreče za nično, so določeni v prvem odstavku 279. člena ZUP, med drugim, da je organ izdal odločbo brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila (četrta točka).

15. Glede na povedano je tako sodišče soglasje za priključitev izreklo za nično v delu, ki se nanaša na pogoje za njegovo izvedbo (lokacija in tehnične značilnosti), torej od 2. do 13. točke izreka.

16. V 1. točki izreka pa je organ tožnici naložil izvedbo kanalizacijskega priključka za priklop obstoječega objekta na javno kanalizacijo v 6 (šestih) mesecih od dneva vročitve tega soglasja. Navedena dolžnost tožnice je določena v že citiranem drugem odstavku 19. člena Odloka. Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja medobčinski inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe (63. člen Odloka). V 84. členu je tako določeno, da se z globo 1.200 EUR kaznuje za prekršek uporabnik: - če ne priključi objekta na javno kanalizacijo v rokih iz 19. člena. V skladu z Odlokom je torej predviden inšpekcijski nadzor kot sredstvo zagotavljanja uresničevanja predpisanih dolžnosti uporabnikov, ne pa postopki, ki bi jih vodil izvajalec javne službe (prvostopni organ) in v njih (samoiniciativno) izdajal soglasja za priključitev. Le pristojni inšpekcijski organ bi lahko torej tožnici naložil priklop v postopku, ki ga vodi po uradni dolžnosti. V tem delu (tj. v 1. točki izreka) je torej izvajalec javne službe odločitev sprejel kot nepristojni organ, zato je sodišče odločitev v tem delu odpravilo (1. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Enako stališče je v zvezi z istovrstno oziroma podobno zadevo v dejanskem in pravnem pogledu zavzelo že Vrhovno sodišče RS v svojem sklepu, X Ips 22/2019 z dne 18. 9. 2019, v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, I U 81/2017 z dne 22. 2. 2018. 17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 oziroma ga izreči za ničnega, v sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (smiselno prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Tožnika sta se zavzemala za odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da je s sprejeto odločitvijo sodišča prišlo do enake pravne situacije, kot če bi s tožbo v celoti uspela. Sodišče je zato pri odločitvi o stroških postopka upoštevalo tretji odstavek 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in tožnikoma stroške priznalo, pri čemer je upoštevalo, da je njun pooblaščenec zavezanec za plačilo DDV. Plačana sodna taksa bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

19. Stroškovni zahtevek toženke je sodišče zavrnilo smiselno upoštevajoč načelo uspeha (154. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1).

1 Ta določa: „Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.“