Jedro

Toženčeve navedbe v predlogu za dopustitev revizije so predvsem usmerjene k izpodbijanju pravilnosti na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, revizija pa glede tega ni dovoljena (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine za hišo v I. in tožnici prisodilo 12.298,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2007. Višji zahtevek je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije meni, da odločitev pritožbenega sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Predlaga, da se revizija dopusti zaradi zagotavljanja pravne varnosti glede vprašanja: Ali je pravnomočna zamudna sodba, s katero se ugotavlja, da je določena nepremičnina skupno premoženje (čeravno je nepremičnina vseskozi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnina tretje osebe, ki ni bila stranka v pravdi, v kateri je bila izdana zamudna sodba), podlaga za pravico do soposesti nepremičnine in uveljavljanje uporabnine? Predlagatelj izpodbija dejansko stanje, in sicer ugotovitev, ali je tožnik tožnici onemogočal uporabo stanovanja. Graja dokazno oceno dopisa tožničine odvetnice, s katerim je zahtevala ključe stanovanja. Izpodbijana odločba odstopa od stališč Vrhovnega sodišča RS v odločbah II Ips 593/2003 z dne 18. 11. 2004 in II Ips 215/2012 z dne 4. 4. 2013. Tožnica v predmetni zadevi (enako kot v navedenih dveh odločbah) ni zahtevala souporabe nepremičnine, saj sama izročitev ključev še ne pomeni pridobitve posesti. Tožnica ni upravičena do uporabnine, ker na njeni strani ni bilo prikrajšanja, saj ni zahtevala souporabe. Nezakonito je tudi stališče nižjih sodišč, da je tožnica solastnica do ½ spornega stanovanja. Tožnica naj bi izvorno pridobila lastninsko pravico kot skupno premoženje. V primeru tako pridobljene lastninske pravice je pasivno legitimiran zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. Če ni vknjižen noben od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, sta pasivno legitimirana tako vknjiženi lastnik kot tudi drugi partner. Učinek pravnomočne zamudne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da nepremičnina sodi v skupno premoženje pravdnih strank, se ne razteza na zemljiškoknjižnega lastnika. Nižji sodišči nista pojasnili, ali ima sodba P 581/2003 učinke tudi zoper vknjiženega lastnika. Zmoten je zaključek, da je tožnica solastnica stanovanja in da ga ima pravico uporabljati zato, ker ga uporablja toženec. Tožnica tudi ni izkazala, da je od zemljiškoknjižnega lastnika zahtevala izročitev posesti in da ji je ta posest dovolil ter da ji je toženec kljub temu onemogočal uporabo nepremičnine.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Toženčeve navedbe v predlogu za dopustitev revizije so predvsem usmerjene v izpodbijanje pravilnosti na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, revizija pa glede tega ni dovoljena (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 z dne 18. 11. 2004 in II Ips 215/2012 z dne 4. 4. 2013, na katere se predlagatelj sklicuje, temeljita na drugačnem dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v predmetni zadevi. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v obeh navedenih zadevah izhaja, da tisti, ki je zahteval uporabnino, nepremičnine prostovoljno ni uporabljal oziroma uporabe nepremičnine ni zahteval. Iz ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da je toženec tožnici onemogočal uporabo predmetne nepremičnine, zato so zaključki v navedenih sodbah upravičeno drugačni kot v izpodbijani sodbi, odločitev nižjih sodišč pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Stališče predlagatelja, da tožnica ni solastnica stanovanja, ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo tretji, je za utemeljenost tožbenega zahtevka o plačilu uporabnine v obravnavani zadevi brezpredmetno, saj gre za notranje (obligacijsko) razmerje pravdnih strank.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženca zavrnilo (367.c člen ZPP).