Jedro

Tožnik v tožbenih navedbah ne prereka neizpolnitve finančnega pogoja, ki se odraža v solastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot ga je ugotovila tožena stranka v postopku dodelitve BPP, zato je njena odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1765/2011 z dne 25. 11. 2011 je odločeno, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp) z dne 3. 10. 2011 A.A. (tožnika v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil dne 3. 10. 2011 prošnjo za dodelitev bpp in sicer v zvezi z vložitvijo tožbe zoper sina zaradi povrnitve stroškov ter za izbrano odvetnico predlagal odvetnico B.B. V nadaljevanju navaja finančni pogoj, ki se v skladu z določilom drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja glede na prosilčeve dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z zakonom določeno drugače. V nadaljevanju navaja 13. člen ZBPP, ki določa višino mesečnih dohodkov prosilca, ki ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska družine, ki od 1. julija 2011 dalje znaša 230,61 EUR. Glede na določbo 13. člena ZBPP pa se v skladu s 23. členom ZSV bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V nadaljevanju podrobno opisuje kakšno je premoženjsko stanje tožnika in njegova žene in ugotavlja, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 430,70 EUR in ne presega z zakonom določenega cenzusa. Iz obvestila GURS pa je razvidno, da sta z ženo vsak do polovice solastnika nepremičnine stavbe številka 685 k.o. ... in da znaša ocenjena vrednost hiše, kmetijskega zemljišča in zemljišča, na katerem stoji stavba 69.562,00 EUR. Po vseh izračunih in tudi ob upoštevanju primernega stanovanja, ki se ne šteje v premoženjski cenzus, je ugotovljeno, da presežna vrednost premoženja prosilca in njegove družinske članice znaša 35.412 EUR, kar je ugotovljena presežna vrednost nepremičnine prosilca, ki tako občutno presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (230,61 EUR oziroma znesek 13.836 EUR).

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da odločba ni pravilna in da bi mu moral biti dodeljen odvetnik, ki bi ga zastopal pred sodiščem, ker nima denarnih sredstev. Spor ima s sinom, ki je zelo nasilen, mu grozi, ga pretepa, nanj pošilja psa, ga izganja iz hiše, kot tudi ženo oziroma mamo, hčerko oziroma sestro in je stanje povsem nemogoče. Tudi sinova partnerica ga je že udarila, klofutnila zaradi psa, ko je bil spuščen, bi lahko ugriznil otroke. Prav tako sin ščuva svojo partnerko naj ga udari, in da je še mnogo drugih stvari, ki so že napisane in predložene Okrožnemu sodišču. Težave ima s sinom glede plačevanja njegovih „dejanj in napak“ kot tudi črne gradnje, sin pa mu prepoveduje vse obiske. Zoper sina ima več kazenskih postopkov pred Okrožnim sodiščem v Celju, stroške pa mora pokrivati sam. Zelo so tudi prizadeva za rešitev zadeve o delitvi premoženja s sinom, želi da se zadeva čimprej zaključi in predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, dalje ZUS-1), tako da sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Brez pravne podlage so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nerazumevanje in težave, ki so nastale z njegovim sinom, kateri naj bi njemu in njegovi ženi grozil, prav tako tudi grožnje s strani njegove partnerke. Glede na morebiti res težke socialne razmere v družini tožnika, sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, glede na to, da tožnik v tožbenih navedbah ne prereka neizpolnitve finančnega pogoja, ki se odraža v solastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot ga je ugotovila tožena stranka v postopku dodelitve bpp.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.