Jedro

Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spadajo sredstva na računu pri Banki, osebno vozilo in pripadajoči delež pokojnine za mesec maj 2015; za dedinjo zapuščine na podlagi oporoke razglasilo zapustnikovo vdovo A. A. do 5/6, za nujno dedinjo na podlagi zakona pa zapustnikovo hči B. A. do 1/6. 2. Zoper sklep o dedovanju je dedinja B. A. vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka ter napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sodišče ni ugotovilo celotne zapuščinske mase, saj je bil zapustnik lastnik nepremičnin na ..., po svoji materi je podedoval nepremičnine v kraju ..., pa tudi druge nepremičnine, ki jih je zapustnik podedoval po svojem očetu in po svojem očimu. Ni ji jasno, zakaj zapustnikova vdova sodišču ni predložila ustreznih dokazil. Res lahko sodišče glede njih sprejme dodatni sklep o dedovanju, vendar je smiselno in v interesu pritožnice, da se v tem postopku ugotovi celotna zapuščinska masa. Ima pravico do nujnega dednega deleža v višini 1/2, glede na to, da zapustnikov sin nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Oporoke pokojni ni zapisal prostovoljno, v zadnjih letih je bil hudo bolan, dementen, takšna oporoka se ne more sprejeti.

3. Dedinja A. A. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je opravilo ustrezne poizvedbe in ugotovilo, da pokojni C. A. ob smrti ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji (list. št. 28).1 Če se bo kasneje našlo kakšno dodatno premoženje, ga bo sodišče razdelilo z dodatnim sklepom o dedovanju, kot je pojasnilo tudi v izpodbijanem sklepu.

6. Ker pritožnica že v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priznala zapustnikovih (dveh) oporok, je sodišče prekinilo zapuščinski postopek in jo napotilo na pot pravde. Pritožnica je tožbo vložila, ki pa jo je sodišče zavrglo (sklep P 7/2016 z dne 29. 3. 2016). Nove tožbe ni vložila, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek utemeljeno nadaljevalo ne glede na njene ugovore, kot je bila pritožnica v napotitvenem sklepu tudi opozorjena (četrti odstavek 213. člena Zakona o dedovanju - ZD).

7. Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev). Sodišče prve stopnje je tako pritožnici pravilno in zakonito priznalo nujni dedni delež v višini 1/6 (drugi odstavek 26. člena ZD).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 Svoj delež nepremičnega premoženja parcele št. 1471/8 k. o. X je s pogodbo o preužitku (ki je odplačna pogodba) izročil ženi A. A. (sporazum o ugotovitvi deleža na skupnem premoženju, pogodba o preužitki z dne 25. 5. 2006, list. št. 36).