Jedro

Tožničina mati je po določitvi sporne preživnine rodila še enega otroka, za katerega mora prav tako skrbeti, to pa je vplivalo na njene dotedanje preživninske zmožnosti preživljanja tožnice. Ker so se tudi potrebe tožnice spremenile v primerjavi z razmerami, ki so obstajale v času odmere prvotne preživnine - saj je bila tedaj stara 4 leta, sedaj pa obiskuje osnovno šolo in v času odločanja osmi razred, zaradi česar so se povečale njene potrebe, tako zaradi dosežene starosti kot zaradi posledic raznih šolskih obveznosti - je tožničin tožbeni zahtevek za zvišanje toženčeve preživninske obveznosti do nje utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in naložilo tožencu, da mora za mladoletno hčerko - tožnico plačevati namesto pred tem s sodbo Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enote v Murski Soboti, opr. št. P 546/87 z dne 21.9.1987 določene in pozneje revalorizirane preživnine, na 15.000,00 SIT zvišano preživnino od 28.8.1995 do 30.6.1997 ter na 18.000,00 SIT zvišano preživnino od 1.7.1997 dalje. Višji zahtevek glede glavnične terjatve je zavrnilo, dosodilo pa je tudi zamudne obresti za primer toženčeve plačilne zamude posamičnih preživninskih obrokov. Toženec je bil obsojen tudi na plačilo stroškov postopka.

Toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da naj se preživnina ustrezno zniža. V reviziji poudarja, da mora sodišče preživninske obveznosti staršev določiti v sorazmerju z njihovimi možnostmi. Tako zakonsko določilo iz 79. člena ZZZDR pa v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano, ker je bila preživnina v njegovo breme nesorazmerno zvišana.

Tožnica na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče mora po določilu 386. člena ZPP preizkusiti izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pa mora paziti po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Postopkovnih kršitev toženec v reviziji ni uveljavljal. Preizkus pobijanih sodb v smeri postopkovnih kršitev v okviru zgoraj navedenega obsega pa ni pokazal uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po presoji revizijskega sodišča pa ni podan niti v reviziji uveljavljena zmotna uporaba materialnega prava, to je določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (naprej ZZZDR), posebno petega odstavka 132., 79. in 129. člena.

Po določilu petega odstavka 132. člena ZZZDR sme sodišče na predlog prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom iz 130. člena tega zakona ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Kadar je podana podlaga za spremembo tako določene preživnine, mora sodišče v sporih zaradi zvišanja preživninske obveznosti zavezanca upoštevati možnosti vsakega izmed staršev in otrokove potrebe (79. in 129. člen ZZZDR).

Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je tožničina mati po določitvi sporne preživnine rodila še enega otroka, za katerega mora prav tako skrbeti in kar je vplivalo na njene dotedanje preživninske zmožnosti preživljanja tožnice in da so se potrebe tožnice spremenile v primerjavi z razmerami, ki so obstajale v času odmere prvotne preživnine - saj je bila tedaj stara 4 leta, sedaj pa obiskuje osnovno šolo in v času odločanja osmi razred, zaradi česar so se povečale njene potrebe, tako zaradi dosežene starosti kot zaradi posledic raznih šolskih obveznosti - sta utemeljeno zaključili, da je tožničin tožbeni zahtevek za zvišanje toženčeve preživninske obveznosti do nje utemeljen na podlagi zgoraj navedenih predpisov. Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta sodišči nižjih stopenj tudi višino spremenjene toženčeve preživninske obveznosti do tožnice pravilno določili. Sprejeta odločitev ima namreč oporo v ugotovljeni dejanski in uporabljeni pravni podlagi. Ugotovljene tožničine potrebe, ocenjene v obdobju od 28.8.1995 do 30.6.1997 v višini 28.000,00 SIT mesečno in v obdobju po 1.7.1997 v višini 33.000,00 SIT mesečno, višina zanjo prejemanega otroškega dodatka 4.000,00 SIT mesečno ter višina dohodkov tožničinih staršev (v zadnjem času njene matere v višini 78.000,00 SIT, njenega očeta - toženca pa po oceni približno v isti višini, obeh pred tem pa v nekoliko nižji višini), utemeljujejo zvišanje toženčeve preživninske obveznosti za prvo obdobje v višini 15.000,00 SIT mesečno in za obdobje po 1.7.1997 v višini 18.000,00 SIT mesečno. Revizijski očitek, češ da določeno zvišanje preživnine ni v sorazmerju z možnostmi tožničinih staršev in njenimi potrebami, po presoji revizijskega sodišča glede na spredaj navedene razloge ni utemeljen. Pri tem je le poudariti, da je potrebno dati ustrezno težo tudi otrokovim potrebam, ki do časa njihove osamosvojitve praviloma rastejo in da večje otrokove potrebe terjajo tudi na strani staršev večje dohodkovno prizadevanje, da lahko izpolnijo svoje starševske dolžnosti, ki pa so po naravi razmerij med starši in otroci tako časovno omejene.

Ker v reviziji uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, revizijsko sodišče pa ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je moralo toženčevo neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP)