Jedro

Po določbah ZUS je k odpravi pomanjkljivosti tožbe zavezan tisti, ki zatrjuje, da so bile z upravnim aktom kršene njegove pravice ali pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2375/2000-5 z dne 21.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnik dne 29.12.2000 vložil vlogo z naslovom "Pritožba zaradi kršenja državljanskih pravic po Zakonu o upravnem postopku pri izdaji gradbenih dovoljenj za obnovo stanovanjske hiše: 1. solastnikov hiše na Š., L., od strani Upravne enote L., Izpostave V.R.; 2. kršenja pravic mejašev stanovanjske hiše v L., M.K., s strani Upravne enote L., Izpostave B.; 3. tožba na izdajanje finančnih podatkov s strani Upravne enote L., Izpostave V.R.". V zvezi s 1. točko je navedel, da se tožba nanaša na gradbeno dovoljenje za obnovo hiše na Š. v L., ki da je bilo izdano "kar tako" in ne na podlagi predpisov, hiša pa se je obnavljala v letu 1991. V zvezi z 2. točko je navedel, da je tudi v postopku za priglasitev gradbenih del, ki ga je vodila Upravna enota L., Izpostava B., na zahtevo J.R. za obnovo hiše na M.K. v L., prišlo do kršitev predpisov, kar naj sodišče ugotovi in sankcionira izvajalca gradbenih del. V zvezi s 3. točko je navedel, da se tožba nanaša na izdajanje finančnih podatkov s strani Upravne enote L., Izpostave V.R., pri čemer naj bi A.C. protipravno pridobila podatke v zvezi s prodajo hiše na Š. v L., za katero je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje iz 1. točke tožbe. Glede vseh točk tožbe pa je predlagal, da naj sodišče ugotovi osebno odgovornost pooblaščenih oseb Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, ker naj bi opustili nadzor nad delom organa prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnikova vloga nepopolna in nerazumljiva, ker ni vložena v skladu z določbami 28. člena ZUS, ga je dne 10.1.2001 pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti v roku 15 dni in ga opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po pozivu sodišča. Tožnik je dne 25.1.2001 poslal dopis z naslovom "Dopolnitev pritožbe", vendar ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil. Zato je bilo potrebno zavreči tožbo, ki je tako nerazumljiva in nepopolna, da ni bilo mogoče ugotoviti, zoper koga in v zvezi s katerim upravnim aktom ali posamičnim dejanjem in zoper katero osebo, ki naj bi dejanje izvršila, je tožnik vložil tožbo. Prav tako ni bilo razvidno, zaradi varstva katerih svojih pravic in pravnih koristi je vložil tožbo. V dopolnitvi tožbe pa tožnik tudi sam ni navajal, da ni uspel dobiti podatkov in aktov, da bi jih predložil na poziv sodišča. Po 1. členu ZUS se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS. Po določbah 28. člena ZUS pa mora tisti, ki toži, povedati zakaj toži. Tožnik v pritožbi navaja, da upravnega akta pod 1.točko ni mogel predložiti, ker ga upravna enota ni arhivirala. Je pa dostopen indirektno iz sodnega sklepa, ki ga je predložil. Sodišče prve stopnje bi o tožbi pod 1. točko lahko odločalo na podlagi dokumentacije, ki bi jo pridobilo od Republiškega inšpektorata za gradbeništvo. Upravni akt iz 2. točke pa je priložen tožbi. Tožba pod 3. točko je vezana na tožbo pod 1. točko, saj do nakupa nepremičnine ne bi prišlo "brez malomarne izdaje gradbenega soglasja Upravne enote L., Izpostave V.R.".

Pritožba ni utemeljena.

Z 28. členom ZUS so določene obvezne sestavine tožbe. Po 1. odstavku navedenega člena mora tožnik v tožbi zoper upravni akt razložiti tudi, zakaj toži in predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi in ga priložiti v izvirniku, prepisu ali kopiji. Po 3. odstavku navedenega člena pa je treba v tožbi zoper dejanja navesti dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v ustavne pravice ugotovi, odpravi oziroma prepove. Če tožba nima predpisanih obveznih sestavin, mora sodišče ravnati po 1. odstavku 29. člena ZUS in pozvati tožnika, naj v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opomniti na posledice, če ne bi ravnal po zahtevi sodišča. Iz sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožba z dne 29.12.2000 ni vložena v skladu z določbami 28. člena ZUS. Na podlagi 1. odstavka 29. člena ZUS je tožnika pravilno pozvalo k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in ga tudi opozorilo na posledice v primeru opustitve zahtevanih ravnanj. Ker tožnik z dopisom z dne 25.1.2001, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo tožbo.

Na drugačno presojo ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Po določbah ZUS je k odpravi pomanjkljivosti tožbe zavezan tisti, ki zatrjuje, da so bile z upravnim aktom kršene njegove pravice ali pravne koristi. Tožnik mora v tožbi izkazati, da je bil izdan upravni akt, na katerega se sklicuje, in razložiti, zakaj toži. Iz sodnega spisa ni razvidno, da bi tožnik izkazal izdajo upravnega akta, na katerega se sklicuje v 1. točki tožbe. K 2. točki tožbe je predložil odločbo Upravne enote L., Izpostave B. z dne 18.5.2000, s katero je bilo odločeno o vlogi investitorja J.R. za dovolitev priglašenih del na hiši na M.K. v L. V tožbi in v njeni dopolnitvi pa ni razložil, zakaj izpodbija predloženi upravni akt, saj se njegove navedbe nanašajo le na domnevne kršitve pri izvajanju gradbenih del. Iz navedb k 3. točki tožbe pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razvidno niti, kaj se s tožbo izpodbija, ali posamični akt ali dejanje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi s 68. členom ZUS, in potrdilo izpodbijani sklep.