Jedro

Odškodninske pravde običajno pomenijo, da so stroški tožnika bistveno višji od stroškov tožene stranke (sodna taksa za tožbo in sodbo v primerjavi s sodno takso za odgovor, stroški izvedenca). Ob upoštevanju vseh okoliščin zato odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške dejansko pomeni neenakomerno porazdelitev stroškov med obe stranki, kar pa je v nasprotju s temeljnim kriterijem porazdelitve stroškov, to je uspehom v pravdi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v izpodbijanem delu (glede stroškov pravdnega postopka), to je v točki III. izreka, r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 254,88 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh, z zakonskimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve tega sklepa dalje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obsodilo toženo stranko na plačilo odškodnine. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Zoper odločitev o stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in navaja, da je sodišče ugotovilo, da je uspeh pravdnih strank približno enak. Tožeča stranka se s tem strinja, sodišče pa bi moralo ugotoviti višino stroškov vsake od strank in jih porazdeliti glede na uspeh. Stroški tožene stranke namreč niso presegli 40.000,00 SIT, stroški toženke pa so bili bistveno večji. Ob tem bi v skladu s sodno prakso moralo sodišče priznati tožnici povrnitev stroškov izvedenca v celoti. Gre namreč za nujno potreben strošek, čigar višina ni odvisna od uspeha v pravdi.

Pritožba je utemeljena.

Strinjati se je s pritožbo, da bi sodišče prve stopnje, kljub odločitvi, da je bil uspeh strank približno polovičen, moralo vseeno odmeriti stroške obeh strank in jih prisoditi glede na uspeh. 154. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Odškodninske pravde običajno pomenijo, da so stroški tožnika bistveno višji od stroškov tožene stranke (sodna taksa za tožbo in sodbo v primerjavi s sodno takso za odgovor, stroški izvedenca). Ob upoštevanju vseh okoliščin zato odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške dejansko pomeni neenakomerno porazdelitev stroškov med obe stranki, kar pa je v nasprotju s temeljnim kriterijem porazdelitve stroškov, to je uspehom v pravdi. Ker prvostopno sodišče dejanskega stanja glede stroškov sploh ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče odločitev v delu, ki se nanaša na stroške, razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje (355. člen ZPP).

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji mora tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka in sicer za sodno takso (63,44 EUR) in za zastopanje (191,24 EUR), oziroma skupaj 254,88 EUR.