Jedro

Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru.

Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka zavrnilo (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa predlagatelju posreduje informacije in dovoli vpogled v listine ob prisotnosti in nudenju pomoči revizorjev iz revizorske družbe R. d. o. o. ter mu izroči fotokopije ali omogoči fotokopiranje dokumentacije: (a) stanje uvajanja programske opreme S. v celotni skupini E., zlasti sprejeti ukrepi za vključitev slovenske hčerinske družbe A. d. o. o. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) in zakaj ta do zdaj ni bila izvedena, (b) pregled dajatev v denarju in naravi, ki so jih od nasprotnega udeleženca, prejeli družbeniki P. R., G. R. in G. R. GmbH & CO. KG ter z njimi pravno ali ekonomsko ali osebno povezane pravne ali fizične osebe, ter pravni temelji zanje, (c) pregled dajatev v denarju in naravi, ki jih je prejel gospod A. M. (življenjski partner gospe P. R.) od nasprotnega udeleženca ter vseh pogodbenih sporazumov z njim, (d) pregled vseh dajatev v denarju in naravi ter pogodbenih razmerij med nasprotnim udeležencem in družbo B. – CZ s. r. o., Češka, (e) dokumentacija naj zajame zlasti naslednje dokumente, če je to smiselno za revizijsko nalogo in se lahko pričakujejo ugotovitve glede gornjih revizijskih točk pri nasprotnem udeležencu: - sklepe družbenikov, - seznam aktualnega voznega parka, - pogodbe o zaposlitvi vključno z zadnjim obračunom plač, - dokumentacijo o ureditvi popustov, - obračune kreditnih kartic, - bančne izpiske, - račune, ki so mu bili izstavljeni in račune, ki jih je izstavil, - dokumentacijo o pravicah industrijske lastnine (prijave patentov, patenti, blagovne znamke itd., II. točka izreka).

Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti 1.495,19 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

Statusno pravni koncernski ustroj je naslednji. Predlagatelj je edini družbenik nasprotnega udeleženca. Organiziran je v obliki komanditne družbe. Je matična družba koncerna E. s sedežem v Zvezni republiki Nemčiji, ki ima štiri komanditiste. Poslovodni organ predlagatelja je osebno odgovorna komplementarna družba C. - GmbH (v nadaljevanju: C. GmbH, A3), ki ima dve poslovodji, s pooblastilom za samostojno zastopanje (A4). Na podlagi sklepa št. 5 z dne 20. 8. 2015 matične družbe (A6) je bil 7. 3. 2018 (A5) sprejet sklep predlagatelja kot edinega družbenika nasprotnega udeleženca o navodilih poslovodstvu nasprotnega udeleženca. To je dolžno posebnemu revizorju omogočiti vpogled v knjige in spise ter pridobitev informacij z vsebino iz sodbe Višjega deželnega sodišča v Műnchnu z dne 14. 12. 2017 (opr. št. 23 U 148/17). V času sprejema sklepa z dne 7. 3. 2018 je bil poslovodja poslovodne družbe C. GmbH predlagatelja J. M. H. (A4, A5).

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je bil predlagatelj predlog upravičen vložiti. Poslovodja nasprotnega udeleženca je namreč z dopisi z dne 30. 7. 2018 (A9) in 22. 10. 2018 (A11) zavrnila posredovanje zahtevanih informacij ter vpogled v knjige in spise nasprotnega udeleženca.

Predlagateljev interes je, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca in da se ugotovijo morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovodenju. Predlagatelju je pri vpogledu v dokumentacijo nasprotnega udeleženca v pomoč zunanji, posebni revizor, ki ima ustrezno strokovno znanje. Tega veže dolžnost varovanja poslovne skrivnosti, kar izhaja iz 38. člena Zakona o revidiranju (ZRev-2), kot tudi iz določb drugega odstavka 40. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o varovanju poslovne skrivnosti.

Zahteva po informacijah in vpogledu po 512. členu ZGD-1 je zaradi svoje korporacijske narave neodvisna od izida drugih pravnih sporov. Zato sodišče ni obravnavalo navedb nasprotnega udeleženca glede sklepa št. 5 z dne 20. 5. 2015 matične družbe (A6).1 Sodišče tudi ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka do pravnomočno končanega postopka, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1557/2018.2 O stroških je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi 154. in 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter po Odvetniški tarifi (OT). Poleg odvetniških stroškov je priznalo predlagatelju tudi izdatke za prevod prilog iz nemškega v slovenski jezik v znesku 283,54 EUR (prvi odstavek 11. člena OT).

Pritožbeni postopek

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, predlog predlagatelja zaradi pomanjkanja njegovega pravnega interesa zavrže oziroma podrejeno kot neutemeljenega zavrne ter mu naloži plačilo celotnih stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Podrejeno je še predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovoril. Pritožba nasprotnega udeleženca s pozivom, da predlagatelj lahko nanjo odgovori, mu je bila v skladu z drugim v zvezi s četrtim odstavkom 141. člena ZPP po domnevi vročena 18. 1. 2019 (vročilnica pooblaščenki predlagatelja k list. št. 42e). Pooblaščenka predlagatelja je sicer v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca zapisala, da ji je bila pritožba vročena 18. 2. 2019, kar pa iz podatkov v spisu ne izhaja. Ker ji je bilo z navedenim pozivom naloženo, da odgovori na pritožbo v roku 3 dni od dneva vročitve, ki je iztekel 21. 1. 2019, je odgovor na pritožbo prepozen in ga sodišče druge stopnje ne more upoštevati (drugi odstavek 344. člena ZPP).

Odločitev sodišča druge stopnje

4. Pritožba ni utemeljena.

O absolutni bistveni postopkovni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP

5. Razlogi sodišča prve stopnje so sicer res skopi vendar zadostni, da omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev uporabilo slovensko pravo in sicer določbe ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti v konkretnem primeru. Sodišču v razloge sklepa tudi ni treba povzemati celotne ampak le bistveno trditveno podlago strank, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo (1. do 3. točka razlogov). Zato ne drži pritožbeni očitek, da je bilo nasprotnemu udeležencu onemogočeno učinkovito izvrševanje ustavne pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS. Tudi odgovori sodišča druge stopnje na posamično uveljavljene pritožbene razloge so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve. Če na njih ni izrecno odgovorjeno pa izhajajo iz konteksta celotne obrazložitve.

O procesni legitimaciji predlagatelja za vložitev predloga

6. Nasprotni udeleženec se ni strinjal z razlogi izpodbijanega sklepa, da je zahtevo za informacijo in vpogled pri nasprotnem udeležencu vložila pooblaščena oseba, torej zakoniti zastopnik, ki lahko pravno veljavno zastopa predlagatelja. Po njegovem stališču bi moralo sodišče upoštevati določila Poslovnika za poslovodje (v nadaljevanju: Poslovnik) v skladu z drugim odstavkom 1. točke 6. člena Družbene pogodbe predlagatelja (prevod iz nemškega jezika k B3), ker je v družbi predlagatelja več osebno odgovornih družbenikov. Iz 9. točke 3. člena Poslovnika (overjen prevod iz nemškega jezika k B4) izhaja, da sta za izvajanje pravic družbenikov predlagatelja v odnosu do hčerinskih in holding družb (takratni) poslovodji P. R. in C. S. skupno pristojna in imata pravico odločanja za poslovodstvo kot celoto.

7. Po mnenju sodišča druge stopnje navedena določba Poslovnika, ki jo mora poslovodstvo upoštevati pri izvajanju pravic družbenikov predlagatelja v notranjih korporacijskih razmerjih med njimi, ne more biti zavezujoča v sodnem postopku, kjer družbe v Skupini uveljavljajo svoje interese ena proti drugi in lahko med njimi samimi nastane konflikt interesov.

8. Zato je treba v tem primeru, ko je bil g. A. M. upravičen kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut (A3, A4) zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, v sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru. Kot eden izmed zakonitih zastopnikov družbenika predlagatelja z upravičenjem samostojnega zastopanja je zato A. M., ne glede na notranjo ureditev poslovodenja predlagatelja po Poslovniku, za predlagatelja pravno veljavno izjavil svojo voljo v skladu z določbo 513. člena ZGD-1. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje njegov predlog zavreči. Razlogi sodišča prve stopnje v 5. točki izpodbijanega sklepa so povsem pravilni. Sodišče prve stopnje je namreč kot pravno neodločilne štelo trditve nasprotnega udeleženca o notranjem poslovodenju družb v Skupini.

9. Sodišče druge stopnje se zato niti ni ukvarjalo z vprašanjem veljavnosti 5. točke e sklepa matične družbe z dne 20. 8. 2015, ki je bil sprejet v Nemčiji in po nemškem pravu, da se poslovodstvu – tudi posameznemu direktorju – družbenika predlagatelja naroči in se ga pooblasti, da za predlagatelja kot družbenika nasprotnega udeleženca sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se posebnemu revizorju samemu omogoči vpogled in pridobivanje informacij pri nasprotnem udeležencu kot hčerinski družbi. V primeru zavrnitve posredovanja teh informacij oziroma zavrnitve vpogleda s strani poslovodstva nasprotnega udeleženca pa je treba posredovane informacije in vpogled uveljavljati po sodni poti.

Razmerje med posebno revizijo in pravico družbenika do obveščenosti

10. Ne drži pritožbeni očitek, da je dejanski interes predlagatelja z vložitvijo predloga v tem, da preko pravice družbenika do obveščenosti po 512. členu ZGD-1 poskuša izvesti vseobsežno posebno revizijo pri nasprotnem udeležencu. Predlagatelj želi z neodvisnimi strokovnjaki dobiti vpogled v vse, kar je predmet zahtevka v navedenem predlogu in sklepu sodišča. Nasprotni udeleženec pravico družbenika do informacij in vpogleda povezuje z vseobsežno posebno revizijo, ki je lahko predmet postopka po drugem odstavku 318. člena ZGD-1. V konkretnem primeru pa ne gre za to. Zato so vsi pritožbeni očitki, da je sklep po svoji vsebini popolnoma splošen, nedoločen, pavšalen in dejansko neizvršljiv, ki jih nasprotni udeleženec uveljavlja v navedeni povezavi, neutemeljeni.

11. Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda.3 Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1. 12. Nasprotni udeleženec se sklicuje na sodno prakso,4 ki se ne sklada niti z dejanskim stanjem in niti ne inštitutom pravice družbenika do obveščenosti, ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo v konkretnem postopku. V navedenih sodnih odločbah je sodišče druge stopnje preizkušalo pravilnost odločitev nižjih sodišč v zvezi s posebno revizijo, ki je opredeljena v 318. členu ZGD-1. V teh postopkih se je sodišče druge stopnje ukvarjalo tudi s konkretizacijo zahteve po izvedbi posebne revizije, kar pa ni pravno odločilnega pomena pri uveljavljanju družbenikove pravice do obveščenosti.

13. V konkretnem postopku pa je dopustno, da družbenik zahteva vpogled v knjige in spise, če mu informacije poslovodstva družbe niso bile dane, kar pomeni, da je opredelitve zahteve po informaciji po predmetu zahteve bistveno širša od izvedbe posebne revizije.5

14. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo posebne revizije družb v Skupini na podlagi sklepa št. 5 z dne 20. 8. 2015 v obliki sodbe Višjega deželnega sodišča v Műnchnu z dne 14. 12. 2017 (opr. št. 23 U 148/17, v nadaljevanju Sodba VDSM) in s tem tudi pravico posebnih revizorjev kot pomočnikov predlagatelja v zvezi z njegovo družbeniško pravico do obveščenosti ne morejo biti predmet presoje v tem postopku.

Zavrnitev informacij in dokumentacije poslovodje nasprotnega udeleženca (procesna predpostavka sodne zahteve)

15. Sodišče je v 5. točki razlogov izpodbijanega sklepa res povzelo le del vsebine dopisov z dne 30. 7. 2018 in 22. 10. 2018 (A9, A10) s katerima je poslovodja zavrnila zahtevo predlagatelja češ, da ne more tujim osebam omogočiti dostopa do zaupnih podatkov podjetja, ki jih poslovodstvo mora varovati. Res je poslovodja posredovanje zahtevanih informacij vezala tudi na pravnomočnost Sodbe VDSM. Vendar za odločitev v tem postopku tudi ni pravno odločilnega pomena, ali je Sodba VDSM pravnomočna. V zvezi s pravnomočnostjo navedene sodbe, sodišče druge stopnje kot dodatni argument le pripominja, da iz 4. točke (stran 3) sodbe izhaja, da je sodba začasno izvršljiva, iz 5. točke pa, da revizija zoper to sodbo ni dopustna. Zato je vsaj zelo vprašljivo sklicevanje nasprotnega udeleženca, da navedena sodba ni pravnomočna.

Predlagatelja kot družbenika nasprotnega udeleženca, ki uveljavlja družbeniško pravico do obveščenosti kot svojo samostojno korporacijsko pravico, poslovodja pač ne more obravnavati kot tujo osebo, ki ne bi imela pravice do zaupnih podatkov nasprotnega udeleženca.

16. Sodišče druge stopnje pa tudi pritrjuje razlogom v 5. točki izpodbijanega sklepa, da vse tretje osebe (posebnega revizorja kot pomočnika predlagatelja) veže dolžnost varovanja poslovne skrivnosti, kar izhaja iz 38. člena Zakona o revidiranju – 2, kot tudi iz splošnih določb ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Vse navedeno velja za osebne podatke delavcev kot poslovne skrivnosti za čuvanje katerih so odgovorni vsi, ki se z njimi seznanijo. Razlogi v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti v izpodbijanem sklepu so zadostno navedeni. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se do navedenih dejstev sodišče prve stopnje ni opredelilo. Očitek, da je bila storjena bistvena kršitev določb (ne)pravdnega postopka, ni utemeljena. Očitek bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) torej ni podan.

O vezanosti tega postopka na že omenjene druge postopke

17. O pomenu Sodbe VDSM je sodišče druge stopnje že zavzelo stališče v prejšnjih točkah razlogov.

18. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti odločanje o predlogu predlagatelja zaradi teka sodnega postopka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1557/2018.6

19. Najprej je treba poudariti, da sklep družbenika ni predpostavka dovoljenosti uveljavljanja zahtevka po 513. členu ZGD-1.7 V teoriji je pojasnjen pomen te določbe, ki je v tem, da določi, kdaj ima družbenik pravni interes, da zahteva sodno varstvo svoje pravice iz 512. člena ZGD-1. To bo torej takrat, ko informacija družbeniku na njegovo zahtevo ni bila dana oziroma mu ni bil omogočen vpogled. Ker poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju ni omogočila uresničitve družbenikove pravice do informacij oziroma do vpogleda poslovanja nasprotnega udeleženca, sklep družbenika iz 2. stavka drugega odstavka 512. člena ZGD-1 ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacije in vpogleda.

20. Ker poslovodja nasprotnega udeleženca napada prav ta sklep edinega družbenika z dne 7. 3. 2018, ki je bil sprejet le zato, da lahko posebni revizor, ki je bil na podlagi sklepa matične družbe predlagatelja št. 5 z dne 20. 8. 2015 že imenovan,8 z revizorjem kot svojim strokovnim pomočnikom uresniči svojo pravico do pregleda dokumentacije tudi pri nasprotnemu udeležencu kot koncernsko povezani družbi, sodišče prve stopnje pravilno ni prekinilo konkretnega postopka.

Stroški postopka

21. Odločitev sodišča o stroških postopka je pravilna. Stroški za prevod prilog v višini 283,54 EUR so bili izkazani z računom G. s. p. št. 131/2018 z dne 23. 11. 2018 v znesku 184,28 EUR (A12) in računom DZTPS št. 1801643 z dne 23. 11. 2018 v znesku 99,86 EUR (A13). Računa sta bila priložena predlogu predlagatelja in skupaj s tem in z ostalimi prilogami (A1 do A13) vročena nasprotnemu udeležencu. (vročilnica k redni številki 1).

22. Zato ni utemeljen niti pritožbeni očitek, da nasprotni udeleženec s stroški prevoda listin ni bil seznanjen niti, da stroški prevoda listin iz nemškega v slovenski jezik z navedenima računoma niso bili izkazani v skupni višini 283,54 EUR.

23. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in s 37. členom ZNP.

24. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena od zatrjevanih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (350. člen in 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in s 37. členom ZNP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in s 37. členom ZNP).

25. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške. Zaradi prepozno vloženega odgovora predlagatelja na pritožbo nasprotnega udeleženca sodišče druge stopnje ni odločalo o stroških nasprotnega udeleženca.

1 Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanji, ki jih je izpostavil nasprotni udeleženec, primerjaj stran 5 izpodbijanega sklepa. 2 Pod opr. št. V Pg 1557/2018 Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe tožeče stranke P. R., poslovodje nasprotne udeleženke zoper nasprotno udeleženko, s katero uveljavlja primarno neveljavnost sklepa edinega družbenika nasprotnega udeleženca o tem, da mora direktorica P. R. dati vse podatke na razpolago posebnemu revizorju na podlagi sodbe Višjega deželnega sodišča v Műnchnu z dne 14. 12. 2017 (opr. št. 23 U 148/17) in podrejeno ničnost navedenega sklepa, v spisu pod B7. Z enako vsebino predlaga tudi sodišču, da izda začasno odredbo, da se prepove izvršitev navedenega sklepa in preostala dejanja, ki bi vodila v izvršitev sklepa edinega družbenika nasprotnega udeleženca, ki ga je (neznanega) dne sprejel J. M. H. 3 Šime Ivanjko: Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba 2009, stran 316. 4 VSM sklep I Cpg 348/2016, 10. 11. 2016, B17 in VSL sklep I Cpg 555/2014, 18. 4. 2014, B18. 5 O predmetu zahteve glej: Prelič Saša in ostali v: Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 177. 6 V postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1557/2018 direktorica družbe A. d. o. o. P. R. izpodbija veljavnost sklepa edinega družbenika družbe A. d. o. o. z dne 7. 3. 2018, to je predlagatelja v tem postopku. 7 Podgorelec Peter v Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 183. 8 Tudi, če revizor ne bil imenovan z navedenim sklepom matične družbe, bi mu nasprotni udeleženec kot predlagateljevemu izpolnitvenemu pomočniku, moral omogočiti pregled dokumentacije.