Jedro

Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Obrazložitev namreč ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je tožeča stranka sprejela odločitev za obnovo gozda na površini 0,72 ha. To, da je tožeča stranka zaprosila za krčitev 0,72 ha gozda, še ne pomeni, da je bila krčitev v tem obsegu tudi izvedena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Krajevna enota Kozina, št. 3408-14-2317-F001/18 z dne 14. 2. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Krajevna enota Kozina (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da morata tožeča stranka in Republika Slovenija, zanjo Slovenski državni gozdovi, Rožna ulica 39, Kočevje, na parc.št. 625/2, ki leži v katastrski občini A., v gozdnogospodarski enoti B., odsek ..., obnoviti gozd, na površini 0,72 ha. Na površini parcele, kjer je opravljena nedovoljena sečnja in so izvedena zemeljska dela, je treba opraviti na 0,72 ha sadnjo sadik višine in starosti, ki so navedene v tabeli pod točko 1.d izreka te odločbe (1.a točka izreka). Posejane sadike je treba preventivno zaščititi pred poškodbami rastlinojede divjadi s 1440 tulci (polni ali finomrežasti, višine od 1,2 m do 1,5 m ), ki jih podpirajo količki višine 1,2 m do 1,5m, narejeni iz hrastovega ali kostanjevega lesa. Delo mora biti opravljeno neposredno po opravljeni sadnji (1.b točka izreka). Dela pod zaporednima točkama 1. a in 1. b izreka te odločbe morajo biti opravljena do 31. 12. 2018. V letih od 2019 do 2020 je treba izvesti izpopolnitev odmrlega drevja; delo se opravi enkrat letno, v času med 15. oktobrom in 31. decembrom (1.c točka izreka). Prvostopenjski organ je odločil, da se površina posadi s sadikami drevesnih vrst ustreznega porekla in števila, kot sledi: hrast (graden) starosti 1+2 (50-80cm), število sadik na hektar 2000, skupaj število 1440, ekološka regija submediteran. Sadike se nabavijo v drevesnici z registracijo za vzgojo gozdno reprodukcijskega materiala (1.d točka izreka). Pred pričetkom sadje dreves mora tožeča stranka pridobiti spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bo uporabljen za sadnjo in jih posredovati prvostopenjskemu organu (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je tožeča stranka dne 27. 3. 2017 vložila zahtevek za krčitev gozda za kmetijske namene na parc.št. 625/2 k.o. A.. Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) je presodil, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor ogrozili funkcijo gozdov, zato zahtevane krčitve ni dovolil in o tem izdal odločbo št. 3408-14-2317-K 056/17. Kljub temu je tožeča stranka na golo posekala vso gozdno drevje in grmovnice, odstranila panje posekanih dreves ter opravila zemeljska dela za izdelavo teras na celotni površini parcele ter tako ravnala v nasprotju s četrtim odstavkom 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), ki določa, da je za krčitev gozda treba pridobiti dovoljenje ZGS. Površino, ki je bila posekana na golo v nasprotju s predpisi, mora v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZG obnoviti lastnik gozda. Posaditev s sadikami drevesnih vrst in način obnove gozda je predpisan v sanacijskem gozdnogojitvenem načrtu št. 09067 z dne 1. 2. 2018, v katerem je določena obnova gozda sadnjo drevesnih vrst, ki so prilagojena rastišču in so navedena v izreku izpodbijane odločbe. Priprava površine za sadnjo ni potrebna v prvem letu po izvedbi zemeljskih del, kjer je odstranjena vsa zeliščna plast. Kolikor bi prišlo do časovnega zamika pri izvedbi del, pa bo treba opraviti minimalno pripravo tal z odstranitvijo zeliščnega in grmovnega sloja. V nadaljevanju prvostopenjski organ opisuje način in gostoto sajenja sadik in njihovo zaščito.

3. V skladu z določili 20. člena Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM) je ZGS dolžan spremljati uporabo reprodukcijskega materiala v gozdovih ter voditi evidenco o njegovi uporabi glede na mesto uporabe, drevesno vrsto, količino, kategorijo, izvor, provenienčno območje, leto sadnje ali setve ter starost uporabljenega reprodukcijskega materiala. Zato prvostopenjski organ tožeči stranki nalaga, da pred pričetkom sadnje pridobi in mu predloži spričevala o istovetnosti in kakovosti reprodukcijskega materiala, ki bo uporabljen za umetno obnovo predmetne površine. Upravne zadeve obnove gozda iz prvega odstavka 23. člena ZG vodi ZGS in o njih odloča v skrajšanem postopku (25. alineja prvega odstavka 56. člena ZG). Tožečo stranko je prvostopenjski organ opozoril, da se bo, kolikor dela ne bodo opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku te odločbe, opravila izvršba po drugi osebi na stroške stranke ali izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo z odločbo, št. 3606-181/2018-2 z dne 15. 5. 2018, kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi z ugovori tožeče stranke je navedlo, da odločba o nedovolitvi krčitve predmetnega gozda še ni pravnomočna in ne more biti razlog, da bi tožeča stranka izvedla krčitev gozda v kmetijske namene. Posek na golo je bil opravljen v nasprotju s predpisi. Obrazložitev izpodbijane odločbe, ki se neposredno sklicuje na gozdnogojitveni načrt 09067, ki določa vse parametre izreka izpodbijane odločbe, vsebuje vse razloge, ki so narekovali izpodbijano odločitev in jo je v tem smislu mogoče preizkusiti. Prvostopenjska odločba pritožniku ne nalaga preverbe in odobritve sadilnega materiala, pač pa zgolj pridobitev spričeval o istovetnosti in kakovosti sadik hrasta in njihovo posredovanje prvostopenjskemu organu pred pričetkom saditve. Ta ukrep je logična posledica odločitve, da mora pritožnik sadike nabaviti v drevesnici z registracijo za vzgojo gozdno reprodukcijskega materiala. V skladu z ZGRM je namreč prvostopenjski organ dolžan spremljati uporabo reprodukcijskega materiala v gozdovih.

5. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo prvostopenjskega organa iz razloga absolutne bistvene kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijane odločbe in odločitve drugostopenjskega organa, ugovarja, da odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in se zaradi tega ne moreta preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, saj nima obrazložitve glede točk 1.a, 1.b in 1.c izreka, ampak zgolj na široko povzema njihovo vsebino. Odločitev nima obrazložitve glede določanja površine, ki jo je treba zasaditi niti pravne podlage, na kateri je prvostopenjski organ odločil o zaščiti sadik, predvsem o tem, da je treba uporabiti hrastove ali kostanjeve količke specificirane višine. Odločitev tudi nima obrazložitve, zakaj je treba izvesti izpopolnitev odmrlega na novo zasajenega drevja. Glede površine tožeča stranka navaja, da je ta nepravilna, saj ni skrčila gozda na celotni površini parcele, ampak samo v delu, kar je razvidno iz priloženih fotografij. Sanacijski gozdnogojitveni načrt št. 09067 (v nadaljnjem besedilu tudi sanacijski načrt) ni predpis, ampak je zgolj izvedbeni akt. Zgolj pavšalno in posplošeno sklicevanje na sanacijski načrt, brez navedbe izrecnih in konkretnih razlogov za odločitev, predstavlja pomanjkljivost, ki tožeči stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.

6. V zvezi s pridobitvijo spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bo uporabljen za sadnjo, tožeča stranka navaja, da naslovnik 20. člena ZGRM ni tožeča stranka ampak ZGS. Nobena pravna norma tožeči stranki ne nalaga, da stori ali trpi to, kar ji je prvostopenjski organ naložil v 2. točki. Zato je bilo pri tej odločitvi napačno uporabljeno materialno pravo.

7. Tožeča stranka ugovarja, da naj bi sanacijski načrt ustrezal gozdnogojitvenemu načrtu v smislu določil ZG in Pravilnika, pri čemer ni navedeno niti katerega pravilnika. Prav tako ne ustreza določbi 13. člena ZG, niti ta določba niti katerakoli druga ne predvideva sanacijskih gozdnogojitvenih načrtov. Poleg tega gozdnogojitveni načrt tudi ni bil sprejet na predpisan način. ZGS namreč ni pripravil osnutka gozdnogojitvenega načrta in ni niti pisno niti ustno povabil lastnike gozdov na njegovo ter tudi ni izvedel terenskega ogleda z razgrnitvijo načrta. Lastnik gozda, v konkretnem primeru tožeča stranka, tako ni imela možnosti sodelovati v postopku sprejemanja gozdnogojitvenega načrta in ni imela možnosti podaje pripomb. Prvostopenjski organ tožeči stranki ji s tem ni dal možnosti, da se seznani z njegovo vsebino pred izdajo izpodbijane odločbe, s tem pa je kršil 9. člen ZUP.

8. Argumentacija drugostopenjskega organa, da je gozdnogojitveni načrt na voljo za vpogled, ne vzdrži presoje z vidika zahteve po objavi predpisov, oziroma z vidika pravice do izjave, ki je ustavno varovana pravica. Tudi če bi bil konkretni gozdnogojitveni načrt resnično na vpogled vsem, to upravnega organa ne razbremeni obveznosti, da stranko seznani z dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo iz tega gozdnogojitvenega načrta. poleg tega ugovarja, da je ukrep posega za obnovo gozda nesorazmeren in presega zagotavljanje namena zakona oziroma vzpostavljanja prejšnjega stanja. Tožeči stranki namreč nalaga novo pogozdovanje z drugačno sestavo dreves, in to v bistveno večjem obsegu kot je bil pred posegom in zato predstavlja arbitrarno uresničitev želje oziroma ciljev ZGS.

9. Ugovarja tudi, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj pred sodiščem še ni pravnomočno odločeno o vlogi tožeče stranke za odobritev krčenja gozda. S tem v zvezi se namreč pred naslovnim sodiščem vodi upravni spor pod opr. št. III U 31/2018. Če bo tožeča stranka s svojo vlogo za dovolitev za krčenje gozda uspela, ji upravni organ ne more naložiti pogozditve izkrčenega gozda.

10. Sodišču predlaga, da po tem, ko prekine predmetni postopek do pravnomočne odločitve o dovolitvi krčenja gozda, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. III U 31/2018, tožbi tožeče stranke ugodi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z obrazložitvijo drugostopenjske odločbe. Glede pravne podlage za odločanje se sklicuje na Pravilnik o varstvu gozdov (38. člen) in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

12. Tožba je utemeljena.

13. V obravnavani zadevi med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je tožeča stranka na parc. št. 625/2 ko A., katere solastnica je, na golo posekala gozdno drevje in grmovnice, odstranila panje posekanih dreves ter opravila zemeljska dela za izdelavo teras, torej opravila krčitev gozda za kmetijske namene. V zadevi tudi ni sporno, da si tožeča stranka za navedeni poseg ni pridobila potrebnega dovoljenja. Tožeča stranka je tako ravnala v nasprotju s četrtim odstavkom 21. člena ZG, ki določa, da je treba za krčitev gozda za kmetijske namene pridobiti dovoljenje ZGS. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZG pa mora lastnik obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi ZGS z odločbo v upravnem postopku. Glede na navedeno, so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na preuranjenost izrečenega ukrepa, neutemeljeni. Dejstvo je, da je tožeča stranka vložila vlogo za odobritev krčenja gozda v kmetijske namene, ki je bila sicer v upravnem postopku zavrnjena, kar pa na odločitev v zadevi ne more vplivati, glede na to, da tožeča stranka v času posega dovoljenja ZGS nesporno ni imela.

14. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede površine goloseka na sporni parceli ter glede pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe, zaradi česar se je ne da preizkusiti, je utemeljen. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati: obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katerih je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določenih predpisov, na katere se opira odločba; in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo. Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Obrazložitev namreč ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je tožeča stranka sprejela odločitev za obnovo gozda na površini 0,72 ha. To, da je tožeča stranka zaprosila za krčitev 0,72 ha gozda, še ne pomeni, da je bila krčitev v tem obsegu tudi izvedena. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ni moč ugotoviti, kako je bila ta površina ugotovljena, zato je ugovor tožeče stranke v tem delu utemeljen. Sklicevanje tožeče stranke na sanacijski gozdnogojitveni načrt št. 09067 z dne 1. 2. 2018, ne da bi bila za to sklicevanje navedena pravna podlaga, in sicer tako upoštevanje tega načrta kakor za njegovo izdelavo, namreč, ne glede na strokovne podlage, navedene v sanacijsko gozdnogojitvenem načrtu, ne zadostuje, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa tudi ni navedena njegova vsebina. V posledici se izpodbijane odločbe zato ne da preizkusiti.

15. Tudi pritožbeni organ ugotovljenih nepravilnosti ni odpravil, čeprav je tožeča stranka te kršitve zatrjevala in uveljavljala. Prav tako tudi ni navedel določb predpisov, ki so narekovali sprejeto odločitev na podlagi sanacijskega gozdnogojitvenega načrta. Tako kot prvostopenjski organ, se je tudi drugostopenjski organ v izpodbijani odločbi zgolj skliceval na vsebino sanacijskega gozdnogojitvenega načrta št. 09067, ne da bi navedel pravno podlago, na podlagi katere je bil ta načrt izdelan ter na podlagi katere je bil pri izdaji izpodbijane odločbe upoštevan.

16. Glede na navedeno, izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, pomembnih za odločitev, zato se je ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je bilo izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga, sodišče ostalih tožbenih ugovorov ni presojalo.

17. Sodišče je, ob upoštevanju vseh opisanih razlogov, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral dejansko stanje na novo ugotavljati. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata brez izvedbe glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranki udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške ji je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetniška družba. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 199. člena Obligacijskega zakonika).