Jedro

Kadar je določena izbirna krajevna pristojnost, veljajo strožji kriteriji za smotrnost določitve drugega stvarno pristojnega sodišča. Najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je zoper oba toženca pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložil tožbo zaradi plačila 5.000.000 SIT. Zahteva odškodnino, ker naj bi toženca z dopisom Odvetniški zbornici Slovenije posegla v tožnikove osebnostne pravice, zaradi česar trpi tožnik hude duševne bolečine.

Prva tožena stranka je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča in sicer Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker naj bi se pri tem sodišču postopek lažje opravil. Prva tožena stranka ima namreč sedež v Ljubljani, drugi toženec pa stalno prebivališče na območju Kranja, poleg tega pa se je zakoniti zastopnik prve tožene stranke Državno pravobranilstvo, Oddelek v Murski Soboti, izločilo iz postopka zaradi osebnega poznanstva s tožnikom, tako da je bila zadeva predodeljena Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani.

Predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po stališču prve tožene stranke naj bi se postopek lažje opravil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ker sta njen sedež in sedež njenega zakonitega zastopnika v Ljubljani, prebivališče drugega toženca pa na območju Kranja. Vrhovno sodišče ugotavlja, da navedeni razlog ni utemeljen. Če je edini razlog za delegacijo pristojnosti sedež oziroma prebivališče toženih strank in zakonitega zastopnika, je treba na drugi strani upoštevati tudi prebivališče in sedež pooblaščenca tožeče stranke, ki sta na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Pri tem pa je predvsem pomembno, da gre za spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, za katerega je določena izbirna krajevna pristojnost, kar pomeni, da lahko tožnik izbere med več pristojnimi sodišči najugodnejšo možnost. Tako je tožnik v tem primeru izbral Okrožno sodišče v Murski Soboti, na območju katerega naj bi nastala škodljiva posledica. V takih okoliščinah zato veljajo strožji kriteriji za smotrnost določitve drugega stvarno pristojnega sodišča. Zgolj sedež ali prebivališče stranke oziroma zastopnika izven sedeža pristojnega sodišča ne more zadoščati. Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov. Iz dokaznih predlogov vseh strank v tem pravdnem postopku pa izhaja, da so poleg listinskih dokazov predlagana samo zaslišanja tožnika in prič, ki imajo vsi prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Proti temu dejstvu v predlogu zatrjevana okoliščina nikakor ne more prevagati, tako da ni podlage za zaključek, da bi se pravdni postopek lažje opravil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kot pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer je bila tožba vložena. Zato je vrhovno sodišče predlog prve toženke zavrnilo.