Jedro

Ker je prišlo med postopkom do delne skrčitve zahtevka in ker je tožnica s skrčenim zahtevkom uspela v celoti, ji je dolžna tožena stranka povrniti vse potrebne stroške postopka, preračunane glede na vrednost preostalega, še vedno vtoževanega zneska.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se v 4. alinei spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki, znižajo na znesek 50.211,00 SIT (namesto zneska 61.013,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe prve stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da izplača tožnici premalo izplačano odpravnino v neto znesku 171.987,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1992 do plačila, da plača v korist tožnice zakonito določene davke in prispevke in ji povrne vse stroške postopka v višini 61.013,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških uporabiti določbo 2. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku in odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka ali pa naložiti toženi stranki, naj tožnici povrne sorazmerni del stroškov glede na uspeh tožnice v postopku. Tožnica je namreč v tožbi vtoževala plačilo razlike v odpravnini v znesku 270.369,77 SIT, nato pa je svoj zahtevek prilagodila izračunu tožene stranke in ga skrčila na 171.987,90 SIT. To pomeni, da tožena stranka v postopku ni popolnoma propadla, kar sicer ugotavlja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Glede na to tožena stranka predlaga pritožbenemu sodišču, da odločbo o stroških v izpodbijani sodbi spremeni tako, da naloži toženi stranki, naj tožnici povrne stroške postopka v višini, ki je sorazmerna uspehu tožnice v pravdi. Tožnica je podala odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe, ker je izrek o stroških v izpodbijani sodbi v celoti pravilen in zakonit. Pri odločanju o stroških je potrebno po stališču tožnice upoštevati tudi uspeh tožnice po temelju, kateremu se je tožena stranka upirala. Tožena stranka je namreč vse od 14.4.1997 dalje zavračala poravnalne predloge tožnice in drugih delavcev tožene stranke v zvezi z premalo izplačano odpravnino. Tožnici ni mogoče očitati ničesar, ker sama ni imela narejenega obračuna premalo izplačane plače, na podlagi katere se je izračunala pripadajoča odpravnina, pri čemer je tožnica takoj po prejemu ustreznih podatkov s strani tožene stranke svoj zahtevek prilagodila tem podatkom. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v skladu 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče po 2. odst. 350. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ni storilo, da je popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja delno nepravilno uporabilo materialno pravo. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnica v tožbi vtoževala izplačilo razlike v odpravnini zaradi trajnega presežka v višini 270.369,77 SIT. Po prejemu pripravljalne vloge tožene stranke, datirane z dne 9.6.2000, iz katere izhaja, da je tožnica upravičena le do razlike odpravnine v višini 171.987,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot jih vtožuje v tožbi, je tožnica v pripravljalni vlogi z dnem 19.6.2000 uskladila višino vtoževanega zneska razlike odpravnine s podatkom, ki ga je dostavila tožena stranka. Sodišče prve stopnje je skrčenemu zahtevku tožnice ugodilo v celoti in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožnici povrniti vse potrebne stroške tega postopka z obrazložitvijo, da je tožena stranka v tej pravdi popolnoma propadla. Prvostopenjsko sodišče je tožnici od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo tožbe 200 točk po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), za sestavo pripravljalne vloge z dne 19.6.2000 150 točk po OT, za zastopanje na naroku dne 20.6.2000 100 točk po OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke po veljavni OT v času odločanja (90,00 SIT) znaša 40.500,00 SIT. Prvostopenjsko sodišče je odločilo še, da je dolžna tožena stranka tožnici plačati tudi 120,00 SIT PTT stroškov, 7.718,00 SIT DDV in stroške sodnih taks 12.675,00 SIT skupaj torej 61.013,00 SIT. Po stališču pritožbenega sodišča je potrebno z ozirom na razliko med vtoževanim in prisojenim zneskom razlike odpravnine pri odločitvi o povrnitvi stroškov upoštevati določbo 2. odst. 154. čl. ZPP, ki daje sodišču pooblastilo, da glede na doseženi uspeh in ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Ker je tožnica z zahtevkom glede na višino razlike odpravnine, vtoževane v tožbi, uspela do 64 %, ji je dolžna tožena stranka povrniti sorazmeren del stroškov za sestavo tožbe, to je 128 točk po OT in del stroškov sodnih taks za tožbo v višini 1.296,00 SIT. Če bi namreč tožnica v celoti uspela z zahtevkom, kot ga je vtoževala v tožbi, bi bila upravičena do povrnitve celotne nagrade za sestavo tožbe (200 točk po OT) in celotne takse za tožbo (2.025,00 SIT). Ker je prišlo med postopkom do delne skrčitve zahtevka in ker je tožnica s skrčenim zahtevkom uspela v celoti, ji je dolžna tožena stranka povrniti vse potrebne stroške postopka, preračunane glede na vrednost preostalega, še vedno vtoževanega dela razlike v odpravnini. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka tožnici povrniti stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 19.6.2000 - 150 točk po OT, za zastopanje na naroku 20.6.2000 100 točk po OT, vse povečano za 19 % DDV, stroške PTT v višini 120,00 SIT in stroške sodne takse za sodbo v višini 10.500,00 SIT. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (90,00 SIT) je torej tožnica na podlagi navedenega upravičena do povrnitve dela svojih pravdnih stroškov v znesku 50.211,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja delno nepravilno uporabilo materialno pravo, tj. določbo 1. in 2. odst. 154. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odst. 365. čl. ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je znižalo stroške, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožnici, glede na uspeh v pravdi. Ker tožničin odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju o utemeljenosti pritožbe, tožnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.