25. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 12. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 14/2004 z dne 24. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 563/2003 z dne 2. 10. 2003 in sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 246/2002 z dne 25. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju spoznan za krivega kaznivega dejanja požiga po prvem odstavku 226. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ), izrečena mu je bila kazen dveh let in sedmih mesecev zapora. Njegova pritožba in pritožba njegovega zagovornika sta bili zavrnjeni. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti.

2.Pritožnik v laični ustavni pritožbi zatrjuje, da je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist, pravica do nepristranskega izvedenca, v sodbi prve stopnje naj bi bilo preveliko nasprotje med izpovedbami prič in dokumentacijo v spisu ter zaključki sodišča, da je obdolženec vstopil v prostor, v katerem je nato zagorelo, čeprav je priča povedala, da ni vstopil. Sodišče naj bi v nasprotju z ugotovitvami ogleda, da na pogorišču ni bilo vnetljivih snovi, na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo, da naj bi šlo za požig vnetljivih snovi. Navaja, da je oškodovanka izročila izvedencu žarnico kot dokaz, vendar je izvedenec dokaz zavrgel in to v izvedenskem mnenju zamolčal. Izvedenec naj bi podal krivo izvedensko mnenje, na nekatera vprašanja naj ne bi odgovoril, s čemer naj bi bile kršene določbe 220., 222., 224., 333. in 498. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP). Sodišče prve stopnje naj bi zavrnilo predlog obrambe, da se postavi novega izvedenca, da se soočita preiskovalni sodnik in izvedenec glede zavrženega dokaza, opravi ogled pogorišča. Zavrnilo naj bi vse druge predlagane dokaze obrambe. Sodišče naj bi v zapisnik o glavni obravnavi neresnično zapisalo, da obramba ni zahtevala drugega izvedenca.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Ne glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, mora po ustaljeni ustavnosodni presoji izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in za katerega je obramba utemeljila potrebno stopnjo verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.

4.Iz izpodbijane prvostopenjske sodbe izhaja, da je sodišče izvedlo številne dokaze, številne pa tudi zavrnilo in navedlo razloge za svojo odločitev. Pojasnilo je, da ni izvedlo dokaza z novim izvedencem požarne stroke oz. dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ogledom kraja dejanja, ker je izvedenec te stroke prepričljivo izključil možnost vzroka požara v žarnici, nameščeni blizu sena. Navedlo je, da po izvedenčevih ugotovitvah ni prišlo do kratkega stika pri napeljavi električne žarnice glede na to, da je izolacija električnega kabla zgorela, žice pa niso bile staljene. Nadalje je glede na te ugotovitve navedlo, da temperatura žarnice glede na lego in odmik od sena ne bi mogla vžgati sena v bližini zaradi prenizke temperature okolja. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da najdba žarnice za sam požar ni pomembna, ker ni povezana z vzrokom požara. Sodišče druge stopnje je posebej poudarilo, da izvedenec z odvrženjem žarnice ni onemogočil dokazovanja, saj je izključil, da bi bila električna napeljava vzrok požara. Vrhovno sodišče se je opredelilo do kršitev, ki jih je pritožnik uveljavljal v zvezi z dokaznim predlogom o postavitvi novega izvedenca in ogledom ter ugotovilo, da sta se nižji sodišči temeljito ukvarjali s vprašanji o vzroku požara in z domnevnimi pomanjkljivostmi pri delu izvedenca požarne stroke ter odgovorili na vse relevantne ugovore obrambe in njene dokazne predloge. Iz sodbe tega sodišča izhaja, da zato pravica do obrambe ni bila kršena. Ker so sodišča z izpodbijanimi sodbami ugotovila, da dokaz z novim izvedencem in ogledom kraja dejanja očitno ne more biti uspešen, taki ugotovitvi pa ni mogoče odreči razumnosti, pritožniku pravica do izvajanja dokazov v korist obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave ni bi bila kršena. Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti ustavne pritožbe v delu, kjer pritožnik kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave utemeljuje le s splošno trditvijo, da je sodišče "zavrglo" druge dokaze in priče, ne da bi pojasnil, katere.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je izvedenec zamolčal najdeni dokaz in podal krivo izvedensko mnenje, kršena pravica naj bi mu bila pravica do nepristranskega izvedenca, vendar pri tem ne pojasni, katera ustavna pravica naj bi mu bila s tem kršena. Če je imel pri tem v mislih kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave, mu je potrebno povedati, da zgolj s temi navedbami kršitve te pravice ne more utemeljiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po drugem odstavku 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora biti ustavni pritožbi priložena kopija posamičnega akta, ki se izpodbija, in ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Pritožnik na poziv Ustavnega sodišča ni predložil pritožbe in zahteve za varstvo zakonitosti kljub opozorilu na pravne posledice opustitve. Ustavno sodišče je zato izpodbijane sodbe preizkusilo le glede očitkov, za katere je na podlagi samih sodb ugotovilo, da jih je pritožnik uveljavljal v pravnih sredstvih pred vložitvijo ustavne pritožbe, vseh drugih očitkov pa ni moglo preizkusiti.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer