Jedro

Šesti odstavek 443. čl. ZKP pride v poštev samo, če iz samega obtožnega predloga izhaja pristojnost okrožnega sodišča glede istega kaznivega dejanja. Če okrajno sodišče ugotovi, da gre za drugo kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča, mora o obtožbi odločiti s sodbo.

Izrek

Pritožbama obdolženega A. N. in okrožnega državnega tožilca se u g o d i , izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo obtožni predlog okrožnega državnega tožilca, s katerim se je obdolženemu očitalo, da je storil kaznivo dejanje goljufije. Zoper ta sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb Zakona o kazenskem postopku in je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev v ponovno sojenje. Pritožbo proti navedenemu sklepu pa je vložil tudi obdolženec po zagovorniku, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov,in je prav tako predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Obe pritožbi sta utemeljeni. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 14. 03. 2000 ugotovilo, da v predmetnem kazenskem postopku ne gre za kaznivo dejanje goljufije, temveč za kaznivo dejanja izsiljevanja. Na podlagi takšnega zaključka je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog okrožnega državnega tožilca, pri tem pa je uporabilo VI. odstavek 443. člena Zakona o kazenskem postopku. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami okrožnega državnega tožilca in obdolženca, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo VI. odstavek 443. člena Zakona o kazenskem postopku. V skladu s VI. odstavkom 443. člena Zakona o kazenskem postopku sodnik s sklepom zavrže obtožnico, če med ali po končani glavni obravnavi spozna, da je za sojenje pristojno okrožno sodišče. Vendar pa ta člen ne vključuje primerov, ko se na podlagi dokaznega postopka ugotovi, da je za sojenje pristojno okrožno sodišče. Ta člen ima v mislih zlasti primere, ko že iz samega obtožnega predloga izhaja, da gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča. Sodišče druge stopnje pri tem ugotavlja, da iz obtožnega predloga ne izhaja, da bi šlo za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča. Iz opisa kaznivega dejanja gre sklepati, da okrožni državni tožilec obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja goljufije, za sojenje katerega je pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je med postopkom na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa, da ne gre za dejanje, ki je predmet obtožbe, zaradi česar bi moralo v skladu s 354. in 355. členom Zakona o kazenskem postopku s sodbo meritorno odločiti. Obdolženec v pritožbi navaja dejstva in zatrjuje, da ni mogel storiti kaznivega dejanja. Za odločanje o pritožbi proti izpodbijanemu sklepu te navedbe niso relevantne, saj sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne presoja dejstev.