Jedro

V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora v roku 8. dni od prejema sklepa povrniti upniku 186,97 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in navaja, da je sklep o stroških nezadostno obrazložen in zato dolžnica ne more podati vsebinske pritožbe zoper odmero stroškov. Sodišče ni podalo nobene obrazložitve v zvezi s stroški, vendar je zgolj pavšalno navedlo, da so nadaljnji stroški v višini 189,97 EUR stroški, katere je odmerilo po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o poplačilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Takšna obrazložitev pa dolžnici ne omogoča preverbe stroškov izvršitelja, katere je sodišče upniku s sklepom odmerilo. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka in je potrebno sklep posledično razveljaviti.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnica.

5. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vročilo sklep o izvršbi v izvršitev N. d.d. L. ter izvršitelju G. I. Upnik je z vlogo z dne 9. 12. 2014 priglasil stroške izvršitelja v zvezi z opravljenim izvršilnim dejanjem – rubežem z dne 20. 11. 2014, z vlogo z dne 16. 1. 2015 pa je podal umik predloga za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 19. 1. 2015 (pravnomočen 18. 2. 2015) izvršilni postopek ustavilo po določbi 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo v plačilo 186,97 EUR izvršilnih stroškov po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, torej stroške, katere je upnik priglasil z vlogo z dne 9. 12. 2014. 6. Glede na ugotovitev, da je upnik predlog za izvršbo, katerega del pa je tudi zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov, umaknil in je sodišče iz tega razloga izvršilni postopek po določbi 43. člena ZIZ tudi ustavilo, so napačni razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja v zvezi z odločitvijo o povrnitvi upnikovih izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, in ki torej predpostavlja, da je podana zahteva upnika za povračilo izvršilnih stroškov. Pri predlogu za ustavitev izvršilnega postopka oziroma umiku predloga za izvršbo v celoti pa gre za preklic zadeve za pravno varstvo in tako izvršilni stroški niso pripadek zahtevka samega, saj zahtevek za njihovo plačilo ni v neposredni zvezi z materialno pravico, glede katere je upnik uveljavljal sodno varstvo. Na glavni zahtevek je vezan le toliko, kolikor brez njega sploh ne nastane. Medtem, ko upnik lahko predlog za izvršbo, ki ga je umaknil, vedno znova vloži po določbi 43. člena ZIZ, tega z umaknjenim zahtevkom na povrnitev stroškov ne more storiti v pravnomočno ustavljenem postopku, saj je predlog za izvršbo v celoti umaknil, kar pomeni, da je umaknil tudi svojo vlogo z dne 9. 12. 2014, s katero je predlagal naložitev izvršilnih stroškov v plačilo dolžnici. Zato lahko v primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker pa pritožbeno sodišče v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) preizkusi sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, ko po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava, torej tudi na 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je iz tega razloga pritožbi dolžnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.