Jedro

Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo (I. točka izreka) in tožnika delno oprostilo plačila sodne takse v znesku 42,00 EUR, v roku 15 dni (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožnika za taksno oprostitev ugodi ter v celoti oprosti plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da II. točka izreka sklepa glede na takšno odločitev kot nepotrebna odpade.

Meni, da je upravičen do popolne taksne oprostitve in ne zgolj do delne. Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje menilo, da ga je mogoče le delno oprostiti plačila sodnih taks. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 je razvidno, da pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživlja stranka, ni mogoče razlagati tako ozko, kot se je razlagalo doslej, to je, da so do popolne taksne oprostitve upravičeni zgolj prejemniki denarne socialne pomoči. Kot začasno ureditev pogojev za popolno oprostitev plačila sodne takse je v točki 30 obrazložitve odločbe, določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1 B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR. Tožnikov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj znaša 466,29 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da niso podane kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, sprejeta odločitev pa je materialnopravno zmotna.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, prejema pa starševsko nadomestilo v povprečnem mesečnem znesku 466,30 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika, je sodišče prve stopnje zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Pri tem se je oprlo na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, v skladu s katerim sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti le v primeru, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke. Pri odločitvi pa je upoštevalo, da bi bila tožniku in družini s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse.

6. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi potrebno upoštevati tudi ustavno odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, iz katere izhaja, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. list, št. 96/2004 in naslednji). Glede na to, da tožnik prejema iz naslova starševskega nadomestila znesek 466,29 EUR neto mesečno, cenzusa (538,49 EUR) ne dosega, zato tožnik utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.