- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 2106/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.2106.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Solidarna odgovornost dolžnikovAli lahko dolžnika, ki sta se zavezala kot solidarna plačnika, ugovarjata v izvršbi?
- Postopek izvršbeAli mora upnik najprej izterjati dolg od dolžnika, preden predlaga izvršbo na zastavljeno nepremičnino?
- Izvršilni naslovAli notarski zapis, s katerim sta se dolžnika zavezala kot solidarna plačnika, predstavlja izvršilni naslov?
- Utemeljenost ugovorovAli sta bila ugovora dolžnikov utemeljena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker sta se dolžnika zavezala kot solidarna plačnika po pravnomočnem notarskem zapisu, ne moreta ugovarjati v izvršbi, bi banka morala uveljavljati najprej terjatev proti podjetju.
Izrek
Ugovora se zavrneta in se potrdi sklep o izvršbi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in izdalo sklep o izvršbi na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve zastavno pravico v obliki notarskega zapisa.
Proti sklepu o izvršbi sta vložila dolžnika ugovora. Oba skladno navajata, da upnik ne bi smel predlagati izvršbo na zastavljeno nepremičnino, brez da bi poskusil izterjati dolg od dolžnika. S tem je upnik kršil osnovne odnose poslovnih partnerjev.
Na vročene ugovore je upnik odgovoril. Navaja, da sta se dolžnika zavezala kot solidarna plačnika in poroka ter v zavarovanje svojih obveznosti zastavila svoje nepremičnine.
Ugovora nista utemeljena.
Iz priloženih listin v spisu (priloga A 4) izhaja, da zahteva upnik izvršbo na podlagi notarskega zapisa, s katerim sta se dolžnika med drugim zavezala kot solidarna plačnika in kot poroka za obveznosti kreditojemalca, to je podjetje ... d.o.o. Ker gre za listino, ki je po 17. čl. ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) izvršilni naslov, lahko upnika uveljavljata ugovore iz 55. čl. ZIZ. Teh ugovorov dolžnika ne navajata. Izvršilni notarski zapis predstavlja namreč izvršilni naslov. Ker sta se dolžnika v izvršilnem naslovu zavezala kot solidarna plačnika, ni treba, da upnik najprej uveljavlja plačilo neplačane terjatve od tretjega dolžnika. V primeru solidarnih obveznosti si ob izvršilnem naslovu upnik lahko izbere solidarnega zavezanca, proti kateremu bo uveljavljal izvršitev neplačanih obveznosti.
Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, razlogi iz ugovorov pa so neutemeljeni, je bilo treba ugovora zavrniti in potrditi sklep o izvršbi (365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).