Jedro

Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je pri izračunu uspeha stranke odločilen končni rezultat uspeha, ne pa uspeh v posameznih fazah postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o pravdnih stroških postopka spremeni tako, da se pravilno glasi: Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 685,58 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 57,48 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožeče stranke in tožniku prisodilo še odškodnino v znesku 440,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 390,79 EUR od 26.11.2005 dalje do prenehanja obveznosti, od 2.503,75 EUR od 26.11.2005 do 27.6.2006 in od 50,08 EUR od 9.2.2005 dalje do izpolnitve obveznosti. Kar je tožeča stranka zahtevala več je sodišče zavrnilo. O stroških postopka je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 1.587.20 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožeči stranki pa je naložilo, da povrne toženi stranki 23,48 EUR pravdnih stroškov prav tako v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S pravočasno pritožbo tožena stranka izpodbija samo odločitev o stroških postopka (predzadnji in zadnji odstavek izreka sodbe), in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je glede na to, da je tožeča stranka med postopkom večkrat znižala zahtevek, zmotno ugotovilo uspeh po posameznih fazah postopka glede na opravljena pravdna dejanja, kot tudi povprečni uspeh v obsegu 65 %, saj ta uspeh znaša le 30,48 % od zadnjega delnega umika v znesku 1.446,25 EUR. Ker temelj ni bil sporen ni bilo pravne podlage za to, da bi se uspeh upošteval po posameznih fazah postopka. Tako je sodišče napačno uporabilo določbi 154. in 155. čl. ZPP. Tudi stroški izvedenin delijo usodo o ostalih stroških pravdanja. Tožeči stranki bi pripadlo le 30,48 % potrebnih stroškov. Predlaga, da se sodbo v tem delu spremeni tako, da se njeni pritožbi v celoti ugodi in sodbo v stroškovnem delu razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je nepravilno odločilo o stroških postopka, ko je štelo, da je bil uspeh tožeče stranke 65 %, tožene pa 35 %. Nepravilno je uporabilo povprečen uspeh in zato nepravilno uporabilo določbo 154. čl. ZPP. Temeljno pravilo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil. Zato je odločilen rezultat končnega uspeha, ne pa posameznih faz postopka. Postavljanje pretirano visokih zahtevkov ne more iti v breme nasprotne stranke, saj je to breme na tožeči stranki. Tožnica je zahtevala odškodnino v višini 8.396,00 EUR, uspela pa je z vsoto 2.944,63 EUR (zavarovalnica je izplačala 2.503,76 EUR + s sodbo prisojenih 440,87 EUR), kar predstavlja (zaokroženih) 30 %. Sodišče je tožeči stranki odmerilo stroške v višini 2.441,84 EUR, kar se pritožbeno ne izpodbija, 30 % od teh stroškov pa znese 732,55 EUR. Toženi stranki pa je priznalo stroške v višini 67,10 EUR in znaša 70 % teh stroškov 46,97 EUR in jih ji je dolžna povrniti tožeča stranka. Po pobotu stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 685,58 EUR stroškov. V tem delu je bilo potrebno odločitev sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe določb 154. in 155. čl. ZPP spremeniti kot izhaja iz izreka sklepa.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 57,48 EUR.