Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožniku v času misije ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka v trajanju 25 dni, za kar mu je priznalo odškodnino. Pri tem se je pravilno oprlo na tretji odstavek 156. člena ZDR, drugi odstavek 97.f člena ZObr, 53. člen ZSSloV.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožniku plačati 7.310,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več ali drugače (plačilo 1.728,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2016 dalje, plačilo zakonskih zamudnih obresti od 6.343,92 EUR za čas od 25. 3. 2011 do 20. 3. 2013; naložitev obračuna in plačila davkov in prispevkov na neto znesek 6.343,92 EUR), je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče napačno izračunalo, da mu ni bilo zagotovljenih 25 dni tedenskega počitka - namesto 27 dni tedenskega počitka. Posledično mu je sodišče prisodilo prenizko odškodnino in napačno odločilo tudi o obrestnem zahtevku. Ker v zvezi z zavrnjenim delom zahtevka niso nastali posebni stroški je napačna tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se mu prisodi višji znesek (7.909,76 EUR s pp) ter toženi stranki naloži plačilo stroškov prvostopenjskega postopka in pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

5. Tožnik je bil v obdobju od 24. 8. 2010 do 28. 12. 2010 in v obdobju med 19. 1. 2011 in 24. 3. 2011 na opravljanju vojaške službe v mirovnih silah na Kosovu. V času med 29. 12. 2012 in 18. 1. 2013 je koristil posebni misijski dopust v trajanju 21 dni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mu v času misije ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka v trajanju 25 dni, za kar mu je priznalo odškodnino v višini 7.310,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2016 dalje do plačila. Pri tem se je pravilno oprlo na tretji odstavek 156. člena ZDR, drugi odstavek 97.f člena ZObr, 53. člen ZSSloV.

6. Pritožba se neutemeljeno zavzema za priznanje višje odškodnine, češ da naj bi sodišče prve stopnje napačno izračunalo število dni, ko tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnik pred odhodom na misijo 24. 8. 2010 koristil letni dopust 23. 8. 2010 (ponedeljek), prav tako je bil tožnik prost delovnih obveznosti po prihodu z misije 26. 3. 2011 in 27. 3. 2011 (sobota in nedelja). Ker je bil v navedenih dveh tednih tožniku tedenski počitek zagotovljen, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je kot relevantno obdobje treba upoštevati 25 tednov, v katerih tožniku ni bilo zagotovljenih 25 dni tedenskega počitka. Pritožba torej napačno navaja, da je relevantnih 27 dni neizkoriščenega tedenskega počitka, zato njeno izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe ni utemeljeno.

7. Sodišče prve stopnje je glede na delni uspeh strank v postopku pravilno odločilo tudi o stroških postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

8. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Zaradi neuspeha s pritožbo krije tožnik sam svoje pritožbene stroške (154. člen, 165. člen ZPP).