Jedro

Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim.

Preživljanje otroka ima prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek glasi: „Preživnina, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 604/2009 z dne 16. 2. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2310/2011 z dne 6. 7. 2011, se od dne 7. 9. 2012 zviša tako, da je toženec P. V. za preživljanje mld. Ž. V. in mld. M. V. dolžan plačevati preživnino za vsakega po 175,00 EUR mesečno, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka v plačilo.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

Toženec je dolžna povrniti tožečim strankam pravdne stroške v višini 20,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi .

III. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se preživnina, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 604/2009 z dne 16. 2. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2310/2011 z dne 6. 7. 2011, od 7. 9. 2012 dalje zviša tako, da je toženec dolžan za preživljanje mld. Ž. V. in mld. M. V. plačevati mesečno preživnino za vsakega po 200,00 EUR, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka v plačilo. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožečim strankam pravdne stroške v višini 20,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper odločitev s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke se pritožuje toženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje stroške preživljanja mladoletnih sinov previsoko opredelilo. Pretiran je mesečni strošek za obleko in obutev v višini 80,00 EUR, kakor so pretirane navedbe zakonite zastopnice, da otrokoma vsako sezono popolnoma obnovi garderobo. Na trgu obstaja velika ponudba blagovnih znamk, ki ponujajo modna in kvalitetna oblačila po dostopnih cenah. Pritožnik poudarja, da mladoletna otroka, v času, ko je zakonska zveza med njim in zakonito zastopnico še trajala, takšnega standarda nista imela. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da znašajo stroški prehrane 115,00 EUR (55,00 EUR stroški šolske prehrane in 60,00 EUR stroški prehrane doma). Pri odločitvi glede stroškov prehrane sodišče ni upoštevalo dejstva, da oba mladoletna sinova veliko časa preživita pri pritožniku, v tem času pa je on tisti, ki v celoti poskrbi za njuno prehrano. Tudi stroški obšolskih dejavnosti, oddiha in razvedrila v višini 50,00 EUR mesečno so po mnenju pritožnika ocenjeni previsoko. Za izdatke, potrebne za osebno higieno je sodišče dosodilo celo več, kot je tožnica zahtevala. Tožnica namreč s tožbo zahteva za čistila, osebno higieno in frizerja mesečni znesek v višini 10,00 EUR, sodišče pa ji je iz naslova stroškov osebne higiene prisodilo znesek v višini 15,00 EUR mesečno. Pri ugotavljanju premoženjskih razmer staršev prvo sodišče pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je pritožnikova partnerka brezposelna ter da ne prejema nobene denarne ali socialne pomoči, niti nima nobenega drugega vira dohodkov oziroma premoženja in jo zato v celoti preživlja pritožnik. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti tudi višino prejemkov partnerja zakonite zastopnice L. J. in bi s tem popolno ugotovilo premoženjske razmere zakonite zastopnice. Pritožnik nadalje še opozarja, da mizarska delavnica, katere lastnik je njegov oče, že tri leta ne obratuje. Sicer pa je prvo sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo le dejstvo, da je pritožnik po poklicu mizar, ni pa upoštevalo, da je zakonita zastopnica po poklicu frizerka in si zaradi tega lahko tudi ona zagotovi dodaten zaslužek. Sodišče je pri odločanju o višini preživnine popolnoma prezrlo, da na leto v povprečju mladoletna sinova Ž. in M. pri pritožniku preživita najmanj deset dni v mesecu in jima v tem času pritožnik nudi popolno oskrbo ter s tem zakonito zastopnico v celoti razbremeni pri izpolnjevanju njenih roditeljskih obveznosti. Pritožnik otrokoma v času, ko sta pri njemu, nudi vso oskrbo in hrano, kupuje jima tudi oblačila, obutev in športno opremo. Prav tako sinu Ž. v celoti plačuje tečaj igranja harmonike, ki ga obiskuje 3x mesečno.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi (Uradni list RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo zavezanca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da so se preživninske potrebe preživninskih upravičencev bistveno spremenile, zaradi česar je sodišče prve stopnje višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami na novo določilo (79. člen ZZZDR).

7. Sodišče prve stopnje je potrebe otrok na mesečni ravni ocenilo na 375,00 EUR, in sicer za šolsko prehrano 55,00 EUR, za prehrano doma 60,00 EUR, za ostale šolske izdatke, vključno izlete, ekskurzije 50,00 EUR, za obleko in obutev 80,00 EUR, za higieno 15,00 EUR, za oddih in razvedrilo, vključno z izven šolskimi aktivnostmi 60,00 EUR ter za stroške bivanja 55,00 EUR. Zaradi nižjih osebnih dohodkov, ki jih prejemata starša otrok je od tako ugotovljenih potreb odbilo otroški dodatek v višini 25,00 EUR, kar skupaj znese 350,00 EUR (pri matematičnem izračunu višine nepokritih potreb posameznega otroka je prišlo do računske napake in je pravilen znesek 350,00 EUR). Upoštevajoč potrebe mladoletnih sinov v povezavi s splošno znanimi podatki o življenjskih stroških otrok takšne starosti in v povezavi z višino dohodkov obeh staršev, je po mnenju pritožbenega sodišča ocenjena višina potreb mladoletnih sinov previsoka. Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim. Strošek za šolsko prehrano ter prehrano doma v višini 115,00 EUR, ob tem, da ima oče z mladoletnima otrokoma pogoste stike, zlasti v času praznikov in počitnic, kjer otroka pri očetu preživita polovico časa in v tem času oče poskrbi za njuno celotno prehrano, je po mnenju pritožbenega sodišče pretiran in kot primeren strošek za prehrano pritožbeno sodišče ocenjuje mesečni strošek v višini 100,00 EUR. Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča pretiran strošek za obleko in obutev v višini 80,00 EUR mesečno , ob tem, da lahko določene kose garderobe M. ponosi za Ž. in ga zato pritožbeno sodišče ocenjuje na 50,00 EUR. Po mnenju pritožbenega sodišča je primeren strošek iz naslova osebne higiene in čistil znesek 10,00 EUR mesečno. Zakonita zastopnica ni prerekala dejstva, da je po poklicu frizerka, delna delovna nezmožnost zaradi bolečin v hrbtenici ni ugotovljena, zato po mnenju pritožbenega sodišča ni utemeljenega razloga, da sama ne more frizirati otrok. Tudi strošek za šolske izdatke, izlete, izven šolske dejavnosti, oddih in razvedrilo v skupni višini 110,00 EUR mesečno je pretiran in ga pritožbeno sodišče znižuje na 100,00 EUR. Nepokrite potrebe sinov tako znašajo 300,00 EUR mesečno. Ugotovljeni dejanski dohodki zakonite zastopnice in toženca so enaki. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ima toženec realne možnosti, da lahko z dodatnim zaslužkom zagotovi sredstva za preživljanje mladoletnih otrok, medtem, ko zakonita zastopnica tožnikov te možnosti nima, saj je na njej pretežna skrb za varstvo in vzgojo sinov. Zato je prav, da k preživljanju mladoletnih otrok toženec prispeva višji delež (60%) v denarju kot zakonita zastopnica.

8. Na pritožbeno trditev, da mora toženec preživljati še partnerko, ker je brezposelna, pritožbeno sodišče odgovarja, da ima preživljanje otroka prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja, pritožnik pa tudi ni dokazal, da bi sploh obstajale okoliščine oziroma pogoji za preživljanje njegove izvenzakonske partnerke. Glede pritožbene navedbe, da bi moralo prvo sodišče upoštevati tudi osebne dohodke partnerja zakonite zastopnice, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je primarno dolžnost staršev, to je zakonite zastopnice tožnikov ter toženca, da poskrbita za preživljanje njunih otrok in ne dolžnost partnerja zakonite zastopnice tožnikov.

9. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je določilo mesečno preživnino v višini 175,00 EUR za vsakega otroka, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 413. členom ZPP. Pritožbeni stroški so nastali obema pravdnima strankama in ob upoštevanju vseh okoliščin primera je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.